Sporazum predvideva, da bi se vlada in ŠOS zavezala k uresničevanju določil, ki zajemajo področje visokega šolstva, področje štipendij, socialne politike in študentskega dela.

Pahor je napovedal, da bodo predlog do konca meseca medresorsko proučili in pogledali, kakšne so pravne in druge podlage za podpis "nekakšnega socialnega sporazuma med vlado in študenti". Sporazum razume kot vrsto socialnega dialoga in če je to lahko dogovor, ki obe strani zavezuje k uresničevanju skupnih ciljev, bo vlada po njegovih besedah sporazum morda tudi podpisala.

Študentom je Pahor še povedal, da lahko morebitne predloge na zakon o malem delu posredujejo najpozneje do torka, saj bo vlada o njem odločala v sredo. Udeleženci so znova opozorili na posledice, ki jih po njihovem mnenju prinaša zakon, predvsem glede kritja stroškov. Glede na trenutno štipendijsko politiko je namreč študentsko delo sedaj v mnogih primerih socialni korektiv.

Borut Pahor študentom: Tudi sam ne morem živeti od svoje plače

Borut Pahor je na konferenci o študentskih vprašanjih zbranim zaupal, da sam prejme 3000 evrov plače in dejal: „Tudi sam ne morem živeti od svoje plače.“ Med pogovorom je tudi ministre naslavljal kar po imenih.

Premier meni, da zdajšnja generacija nima formalne politične moči, a bo morala družbo povleči iz krize. Golobič pa je poudaril: „To ni mirtovna konferenca.“ Ob tem je še napovedal, da bodo 40 odstotkom rednih študentov zagotovili subvencionirano ležišče.

Borut Pahor o študentih: Iz nasprotnika bi rad naredil zaveznika

Premier Borut Pahor bi rad s študenti vodil "intenziven dialog" in "iz nasprotnika naredil zaveznika", je dejal na današnji konferenci o študentskih vprašanjih v Ljubljani. Študentska vprašanja so pomembna, saj je to po njegovih besedah generacija, ki bo potegnila Slovenijo iz krize.

"Malo delo ni edini problem študentov. Radi bi šli skozi nekaj problemov, da bi jih vsaj začeli postopoma reševati," je o namenu današnje konference, ki jo je skupaj z vlado pripravilo ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, dejal Pahor in pri tem izpostavil problematiko štipendij, študentskih domov, najemnin pri zasebnikih, prevoza.

"Interes vlade je - ne glede na to, kar se je zgodilo - da okrepi dialog," je dejal in predlagal, da bi se dogovorili za delovno obliko srečanj, na katerih bi reševali probleme. Pahor je predstavnikom študentov obljubil, da bo vlada, "kolikor je v naši moči", skušala najti kompromisne rešitve.

"Če ne bomo za vašo generacijo našli rešitve, je to velik poraz politike, ki želi gospodarsko in socialno okrevanje. Iz nasprotnika želimo narediti zaveznika," je dejal.

Nesprejemljivo je, pravi, da morajo študentje delati, da lahko študirajo, kar je pokazala razprava o malem delu. "Sem za to, da delajo ob študiju, ampak ne zaradi tega, ker je to pogoj, da doštudirajo," poudarja in dodaja, da smo, če je "socialni kriterij izločitveni kriterij, izolirali pomembno število talentov in da Slovenija izgublja ključno surovino - človeški kapital".

Gre namreč za generacijo, ki bo nosilna generacija pri izhodu Slovenije iz krize. "Mislim, da je treba za prekoračitev krize najti tako generacijsko kot socialno solidarnost in kompromise," je še dejal Pahor.

V nadaljevanju konference je svoja stališča predstavil minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič ter predsednica Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) Katja Šoba.

"Današnja konferenca ni mirovna konferenca. Delo se danes ne začenja, ampak nadaljuje. Konferenca je nova etapa v diskusiji, ki traja od začetka mandata," je dejal Golobič. Pri tem je navedel zlasti svet vlade za visoko šolstvo, ki prediskutira zakone, ki zadevajo študente.

Vlada po ministrovih besedah želi na izobraževalnem področju slediti zlasti dvem ciljem: zagotavljati čim višjo kakovost in dostopnost visokošolskega študija za vse, ki to želijo in zmorejo, ne glede na socialni status. Pri tem je izpostavil odgovornost, saj narašča delež tistih, ki študij zaključijo po prvem letniku.

Na mnogih področjih je visokošolski prostor dober, a se sooča z negativnimi trendi, opozarja Golobič. Pri tem je kritičen tudi do odprtosti v mednarodni prostor oz. nizke mobilnosti študentov. Povečati moramo "privlačnost študijskega prostora za mlade in ambiciozne ljudi iz drugih okolij". Izpostavlja še potrebo evropske družbe po visoko izobraženih ljudeh, pri čemer Slovenija po njegovih besedah še vedno zaostaja.

Šoba pa je med drugim izpostavila odgovornost politikov za slabo pripravljene zakone, pri čemer navaja zakon o malem delu. Ta je po njenih besedah pripravljen brez analiz in na nerealnih temeljih.

Šoba sprašuje, kdo bo nosil odgovornost, ko študentje ne bodo več dobili dela in jih vsaj ena tretjina ne bo mogla študirati, "kdo bo kriv za vse slabšo konkurenčnost, ko mladi ne bomo mogli priti do izobrazbe, ker nam bo to onemogočeno zaradi prevelikih stroškov?". Študenti so namreč tudi otroci 100.000 brezposelnih, "ki svojim otrokom ne morejo kriti stroškov študija in tudi mizerna štipendija ne".

Opozorila je tudi na potrebo po socialnem dialogu, saj bo vlada zakon o malem delu obravnavala že v sredo. Torej "še preden se je socialni dialog prav začel", pravi predsednica ŠOS.

Kritična je bila tudi do ministra za delo Ivana Svetlika, ki po njenih besedah "dela eksperiment z najšibkejšimi sloji prebivalstva". Hkrati je izrazila upanje na konstruktivno debato in rešitve na današnji konferenci.

Konferenca se nadaljuje s predstavitvijo načrtov resornih ministrov in študentskih predstavnikov. Načrte ministrstva je predstavil minister za delo Ivan Svetlik, v nadaljevanju se bo pridružil še minister za zdravje Dorjan Marušič.