Na ŠOS so namignili, da naj bi vlada potrdila predlog zakona že naslednji teden, čeprav je predsednik vlade Borut Pahor študentom obljubil, da bo s tem počakal vsaj do 24. junija. Zato se študentje sprašujejo "o smislu konference in o resnosti namenov reševanja študentskega položaja", je zapisala Katja Šoba.

Medtem pa je Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) včeraj že napovedala, da bo zakon o malem delu, če bo sprejet v predlagani obliki, poslala v ustavno presojo. Prepričani so namreč, da je neustavna že definicija malega dela, hkrati pa je zakon tudi neskladen z zakonom o delovnih razmerjih. V ZSSS tudi trdijo, da zakon na široko odpira vrata izkoriščanju delavcev, da bo malo delo izpodrinilo delovna razmerja za nedoločen pa tudi za določen čas. "Pri malem delu ni bolniških nadomestil, malice, odmorov, regresa, potnih stroškov, stroškov za dodatno izobraževanje in ni stavk. Človeka vzameš v neko delovno razmerje, ko ga potrebuješ, in ga vrneš na trg dela, ko ga ne potrebuješ več. To so mokre sanje vsakega menedžmenta," so bili slikoviti sindikalisti.

Tik pred napovedano konferenco pa so na pomanjkljivosti zakona ponovno opozorili tudi študentski servisi. "S sprejetjem zakona se bo večina administrativnega dela, ki ga sedaj opravljajo študentski servisi, prenesla na delodajalce, zato bodo administrativni stroški gospodarstva po novem znašali 17,2 milijona evrov, kar je 15,4 milijona evrov več kot sedaj, samo za nov informacijski sistem in programsko opremo pa naj bi država porabila še 2,5 milijona evrov, je poudaril predsednik Združenja agencij za posredovanje začasnih del Sebastjan Česnik. Glede na to, da bodo morali delodajalci malim delavcem plačevati prispevke za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, ki naj bi letno znašali 50 milijonov evrov, Česnik še meni, da se bodo celotni stroški malega dela za delodajalce v okviru nove zakonodaje tako povečali za 81,6 milijona evrov letno.

Svoje pripombe na osnutek zakona so podali tudi v Mladem forumu SD, kjer med drugim predlagajo zmanjšanje davčne obremenitve za dijake in študente, ta bi po njihovem predlogu znašala le 25 odstotkov, ter popolno ukinitev koncesijske dajatve za podjetja. "Agencije za posredovanje del bi se tako neposredno z delodajalci dogovorile za plačilo za posredovanje dela," je idejo predstavil predsednik Mladega foruma Marko Kastelic.