Vlada je glede zakona o malem delu s socialnimi partnerji poskušala najti kompromis, predlog zakona se je večkrat tudi spremenil. A kljub temu vlada skupnega jezika s študenti glede zakona ni našla, ostro predlogu še vedno nasprotujejo tudi sindikati.

Ti so tako kot študenti prepričani, da bo malo delo v nasprotju s svojim namenom le še povečalo zaposlovanje v negotovih oblikah dela, opozarjajo tudi na protiustavnost zakona. Če bo zakon tak tudi sprejet, bodo v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZZZS) vložili zahtevo za oceno ustavnosti, je napovedal izvršni sekretar ZSSS Andrej Zorko. V sindikatu menijo, da je zakon neskladen z zakonom o delovnih razmerjih v delu, ki podaja definicije.

Razprava o zakonu se je sicer razširila na celosten položaj študentov v Sloveniji.

Prav osvetlitvi perečih študentskih vprašanj bo namenjena tudi petkova konferenca na ministrstvu za visoko šolstvo, ki jo pripravljata vlada in Študentska organizacija Slovenije (ŠOS). S študenti bodo ponovno spregovorili resorni ministri in tudi Pahor.

Premier dvomi v možnost kompromisnih rešitev, a prav danes je podmladek njegove stranke Mladi Forum SD predlagal nove kompromisne rešitve glede malega dela. Med drugim se zavzemajo za pozitivno davčno diskriminacijo študentov in dijakov in za ukinitev koncesijske dajatve za posrednike malega dela. Zaposlovalci in posredniki naj se o višini stroška posredovanja dogovorijo sami, je na novinarski konferenci pojasnil predsednik podmladka Marko Kastelic.

Predloge so posredovali ministrstvu za delo, z vladnimi predstavniki so se o tem tudi pogovarjali in dobili pozitivne odzive, je zatrdil Kastelic. O vsebini predlogov so se po njegovih besedah neformalno pogovarjali tudi s predstavniki ŠOS, a je predsednica ŠOS Katja Šoba za STA to zanikala.

Da ekonomska analiza učinkov sprejetja zakona o malem delu kaže na dodatno davčno in administrativno obremenitev gospodarstva, je danes v sporočilu za javnost opozorilo Strokovno interesno združenje agencij za posredovanje začasnih del. Opozarjajo na nujnost razprave o gospodarskih posledicah zakona.

Ureditev malega dela v primeru, da se izpolnijo predpostavke ministrstva za delo in makroekonomske ocene, namreč poveča obremenitev gospodarstva za 81,6 milijona evrov letno, so navedli.