Kot večina ljudi z neizmerno voljo je želela tudi predsednica imeti kar vnaprej zagotovljene varne in naklonjene sodelavce - stare prijatelje in sorodnike. Kar je seveda instant iskanje varnosti in hkrati velika napaka pri izbiranju sodelavcev, saj človek namesto ustvarjalne raznolikosti in konfliktov, ki dvigajo kakovost dela, dobi kloniranega samega sebe. "Do not shit, where you eat!" Sploh pa je to smrtna napaka pri izbiranju PR-svetovalca, kajti naloga takega človeka je služiti optimalni prezentaciji tvoje realne zunanje podobe. Prijatelj je torej prav najslabša možna izbira za PR (...) Ampak ne gre samo za obupen PR. Gre za vprašanje, ali v tem trenutku slovensko zdravništvo potrebuje generala z megatonsko voljo, ali drugače povedano, ali smo res v vojnem stanju, v katerem je za obrambo lastnih interesov dejansko najbolje zaposliti generala?
Iz prispevka Kapitanova voljaIsis, junij 2010
