"Hrvaška pristopna pogodba še ni spisana, koncentrirati se moramo na arbitražni sporazum," je dejal. Do podpisa hrvaške pristopne pogodbe bo minilo vsaj pol leta, torej do začetka prihodnjega leta. Takrat bodo arbitri začeli z delom in potrebnega bo kar kar nekaj dela za pripravo vseh gradiv in prevod vsega v angleščino. "Kajti ko začne arbitražno sodišče delati, bodo gradiva prevzeli mednarodni pravniki, ki bodo iz tega pripravili potreben zagovor," je dejal.
Po uveljavitvi arbitražnega sporazuma v obeh državah bosta Slovenija in Hrvaška z izmenjavo diplomatskih not izrazili soglasje, da ju sporazum zavezuje. Na vprašanje, ali bo Slovenija v primeru, če bi Hrvaška svoji noti priložila svojo enostransko izjavo oz. zakon o ratifikaciji sporazuma, ki to izjavo vsebuje, noto sprejela, je Žbogar pojasnil, da "si ne bodo izmenjali listine, ampak se bodo samo z noto obvestili, da so zaključeni vsi notranji postopki za to, da sporazum začne veljati".
Na vprašanje, ali bodo noto sprejeli, če bo omenjeno v njej zapisano, pa je dejal, da bodo "videli, takrat ko bo nota prišla, in bomo ocenili, kaj notri piše in kako reagirati".
Glede zemljevida, ki so ga koalicijske stranke objavile v svoji brošuri v referendumski kampanji, je Žbogar dejal, da "je ena od možnih rešitev, kot so jo stranke videle v tistem trenutku". "To ni vladni zemljevid," je poudaril in dodal, da bo pomembno, kakšne argumente in dokazna gradiva bo Slovenija predložila arbitrom.
Na vprašanje, ali bi lahko bil ustavni sodnik, mednarodni pravnik Ernest Petrič slovenski arbiter, pa je dejal, da je "to možno, saj je zelo priznan mednarodni pravnik in je seveda eden od kandidatov". Sicer pa je ponovil, da s postopkom izbire arbitrov še niso začeli.
