Nutricionistka pravi, da nosečnice ne smejo "jesti za dva, ker bodo tako nabrale odvečne kilograme, ki se jih bodo pozneje težko znebile". Hrana, ki jo uživajo, mora biti kakovostna; najbolje je, če je domača, svetuje Prelec-Lainščakova, saj je najmanj kemijsko obdelana. Pomembno pa je tudi, da je hrana raznolika, da vsebuje veliko vitaminov in mineralov ter da je predvsem uravnotežena, saj tako nosečnica sebe in otroka zavaruje pred deficitarnimi boleznimi.

Sirotka lahko nadomesti mleko

Ženske morajo tik pred nosečnostjo, med njo in v času dojenja skrbeti, da zaužijejo dovolj hranil z železom in kalcijem, ki ga je veliko v mleku. A večina nosečnic ne mara pogretega mleka, pravi Prelec-Lainščakova, ker jim ta vonj ne prija in jih sili na bruhanje. Nutricionistka meni, da ni nič narobe, če si nosečnica namesto tega pripravi sadni ali sadno-zeliščni čaj oziroma napitek, v katerega lahko vključi sirotko, ki je ostali produkt pri procesu pridobivanja skute. Sirotka nima vonja in okusa po mleku, je pa še vedno zelo bogata s kalcijem in z visokovrednimi mlečnimi beljakovinami, pojasni nutricionistka. Kombinacija sirotke in sadja, zelenjave ali sveže iztisnjenih sokov je po izkušnjah Prelec-Lainščakove zelo prijetna in nosečnice lahko na tak način nadomestijo mleko.

Zanje pa je zelo pomembno tudi, da v svoje telo vnesejo dovolj folatov, to je vodotopnih vitaminov B9, ki jih telo samo ne more proizvajati, temveč jih dobi prek živil, opozarja ginekologinja Ksenija Geršak. Folatov ali folne kisline je največ v pšeničnih kalčkih, sadju in zelenjavi ter nekoliko manj v mleku, v drugih živilih jih ni. Dodatna težava pa je, da so folati izredno termolabilni, kar pomeni, da se pri pripravi jedi iz teh živil folati v veliki meri uničijo, pravi Prelec-Lainščakova.

Pomanjkanje folatov lahko vodi v nastanek napak nevralne cevi

Folati imajo ključno vlogo pri delitvi celic in so nujni za normalen razvoj zarodka, saj razvoj otrokove hrbtenjače in možganov porablja velike količine te snovi, pojasnjuje Geršakova. Pomanjkanje folatov v prvem trimesečju nosečnosti lahko namreč povzroči primarne ali pozneje sekundarne napake nevralne cevi, ki se lahko zaradi pomanjkanja tega vitamina nepravilno zapre. Otroci, ki se rodijo s takšnimi napakami, največkrat niso sposobni normalno živeti ali pa so telesno oziroma duševno prizadeti, pojasnjuje Geršakova in dodaja, da se v Sloveniji na 1400 rojstev rodi en otrok z napako nevralne cevi.

Pomanjkanje folatov ima tudi za nosečnico lahko negativne posledice, saj so raziskave dokazale, da je lahko vzrok za ponavljajoče se spontane splave ravno pomanjkanje folatov. Nosečnice potrebujejo veliko večjo količino folatov zaradi razvoja otroka, pomanjkanje pa lahko vodi tudi v slabokrvnost in prezgodnje luščenje posteljice.

Ker rast otroka v maternici zahteva več folatov, nosečnice zgolj s hrano v telo ne morejo vnesti zadostne količine tega vitamina. Zato ginekologinja priporoča, naj jemljejo prehranska dopolnila, ki vsebujejo zadostno količino folatov. A večina nosečnic po mnenju Geršakove sploh ne ve, da je folate v obliki prehranskih dopolnil treba jemati tudi pred začetkom načrtovane nosečnosti (tri mesece pred zanositvijo), saj do napak pri zapiranju nevralne cevi pride že v 21- 28 dneh od spočetja, ko se nevralna cev zapre. Toda v Sloveniji je problematično, da kar 50 odstotkov žensk folate začne jemati šele po opravljenem testu nosečnosti, ko se je napaka pravzaprav lahko že razvila. Geršakova pravi, da je slovensko povprečje otrok, ki se rodijo z napakami nevralne cevi, primerljivo z evropskim, vendar jo skrbi, ker od leta 1983 kljub priporočilom ginekologov, naj nosečnice jemljejo prehranske dodatke, ki vsebujejo folno kislino, število napak nevralne cevi ne upada.

Ginekologinja Geršakova potrjuje, da prehranske dodatke, ki vsebujejo folno kislino, lahko jemljejo tudi ženske, ki niso noseče, saj je vitamin B9 takšna snov, ki je ni mogoče predozirati. Za razliko od vitaminov A, D in E, ki so topni v maščobah, je vitamin B9 vodotopen, kar pomeni, da ga v telesu ostane toliko, kolikor ga organizem potrebuje, preostala količina pa se vsakodnevno spira iz telesa. Preparati s folno kislino ne škodujejo zdravju, imajo pa blagodejen vpliv na slabokrvnost in prav pridejo tudi bolnikom z onkološkimi boleznimi, pravi Geršakova in pojasni, da kjer koli sta potrebni obnova in rast celic, je potrebna folna kislina, saj spodbudi encime, ki vodijo reakcije v celicah.

Omega-3 maščob največ v mastnih morskih ribah

Za nosečnice in otroka, ki ga nosijo, imajo velik pomen tudi omega-3 maščobe, saj pripomorejo k pravilnemu delovanju otroka, opozarja nutricionistka Prelec-Lainščakova in dodaja, da so te maščobe ključne za otrokove možgane, vid, motorične sposobnosti in tudi inteligenco. Teh maščob je največ v mastnih morskih ribah. Če nosečnici ribe niso všeč oziroma jih ne more jesti, nutricionistka predlaga uporabo prehranskih dodatkov, ki vsebujejo ravno te maščobe. Ob tem pa poudarja, da jemanje vseh prehranskih dopolnil, sploh tistih, ki ne zadovoljujejo zgolj ene ali dveh potreb telesa po vitaminih ali mineralih, ni zaželeno. Pri uporabi različnih nespecializiranih dopolnil k hrani lahko namreč pride do kopičenja nekaterih snovi, kar je nezaželeno, saj lahko slabo vpliva na zdravje.