S kakšnimi občutki ste se po tem uspehu vrnili domov?

Prisotno je predvsem zadovoljstvo. Pred prvenstvom sem dejal, da se mora nekaj stvari "poklopiti", in to se je kasneje uresničilo. Dosegli smo zgodovinski uspeh za Slovenijo in občutki ne morejo biti slabi, ko veš, da boš med 24 reprezentancami nastopal skupaj s Kitajsko, Južno Korejo, Nemčijo, Japonsko in drugimi velesilami.

Vaše dobre igre so v reprezentanci že stalnica.

Niso ravno stalnica, a končno mi je uspelo, česar sem si želel. Na zadnjem svetovnem prvenstvu sem izgubil nekaj tekem, podobno je bilo tudi na evropskem prvenstvu. Sedaj sem bil najbolje rangiran igralec v drugi diviziji, čeprav je bilo veliko igralcev, ki bi me lahko ogrozili in premagali. Veseli me, da sem prišel do konca in vse naredil z odliko in da je bilo vredno mojemu statusu.

Ob koncu SP v Moskvi ste podali dokaj pesimistično izjavo, da Slovenija med elito nima česa iskati. Za kaj točno je šlo?

Res sem tako izjavil, a je bilo mogoče v javnosti malo narobe razbrano. Že tega meseca, junija, bi moral obstajati načrt, kako bo Slovenija obstala v prvi diviziji. Reprezentance, kot so Madžarska, Španija in Italija, so take, ki jih lahko premagamo. Pri Namiznoteniški zvezi Slovenije bi morali trenerji in strokovni svet že sedaj sestaviti načrt za olimpijske igre v Londonu in o tem, kako naj Slovenija čez dve leti obstane v elitni diviziji. Če bomo delali "šalabajzersko" in šli na svetovno prvenstvo z nekim skupnim druženjem na petdnevnih pripravah, pa lahko pozabimo na obstanek med elito.

Vam je namiznoteniška zveza že poravnala dolg iz preteklosti?

Nimam kaj lagati, zato odkrito povem, da dolg še obstaja. Za evropsko prvenstvo v Stuttgartu, ki je bilo septembra, sem založil denar za priprave. Morda ne gre za velik denar, okoli 1300 evrov, a ta dolg se še zmerom vleče. Za svetovno prvenstvo v Moskvi sem tudi šel na program treninga v Nemčijo in sem založil okoli 600, 700 evrov. Skupni dolg je tako okoli 2000 evrov, ki ni poravnan. Sam ga nočem omenjati, a če je postavljeno vprašanje, moram povedati po pravici.

Lani ste na Japonskem dobili prav posebno ženitno ponudbo. Ste imeli tudi letos v Moskvi kakšne podobne "težave"?

Ne (smeh). Takrat je šlo za res posebno okoliščino, ko me je neka starejša gospa pocukala za rokav, če bi se dobil z njeno hčerko. Mogoče je ocenila, da sem ravno pravi zanjo (smeh). V Moskvi ni bilo nobene ženitne ponudbe, ne bi pa se branil, če bi prišla kakšna lepa Rusinja in me vprašala, ali bi se poročil z njo. Na žalost take ponudbe ni bilo, bi pa razmisli, če bi do mene prišla kakšna huda blondinka (smeh).