Projekt Cero Globoko tako stoji na mrtvi točki. Občina je sicer že pripravila potrebno dokumentacijo, vendar za center prvega reda, kar pa Cero Globoko najverjetneje ne bo, saj je devet občin z Notranjske in območja Grosupljega odstopilo od prvotnega projekta, ki je predvideval sodelovanje 22 občin. Tako je ostalo le še deset občin z območja Dolenjske in kočevsko-ribniškega konca s 56.000 prebivalci, kar zadošča za center drugega reda. Vprašanje je tudi, kaj bo z evropskimi sredstvi. Na okoljskem ministrstvu namreč, kot so nam pojasnili, ne podpirajo "izgradnje novih CERO 2. reda s sredstvi Kohezijskega sklada". Občina je vlogo sicer poslala, zdaj bi jo morala dopolniti, vendar po Javornikovih besedah niti tega ne morejo storiti, dokler na MOP ne bodo jasno povedali, kaj bo z odlagališčem Globoko.

Špaja dolina ima še možnost

Precej nejasnosti je tudi v Grosupljem, kjer so bili po izločitvi iz projekta Cero Globoko primorani poiskati drugačno rešitev. Kot je znano, bi rade občine Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje kot lastnice deponije Špaja dolina odpadke še naprej odlagale na svojo deponijo, pristopile naj bi tudi občine Ribnica, Loški potok in Sodražica. S tem bi si Špaja dolina zagotovila dovolj veliko število prebivalcev, ki bi tja odlagali odpadke, kar je eden od pogojev, da obdrži status deponije drugega reda.

Na okoljskem ministrstvu pravijo, da ima Špaja dolina možnost še naprej obratovati kot regijski center za ravnanje z odpadki, če si bodo pridobili tako imenovano okoljevarstveno dovoljenje IPPC. Po besedah grosupeljskega župana Janeza Lesjaka nameravajo to težavo rešiti s pogodbo s Cero Ljubljana, kjer bi si zagotovili predelavo odpadkov v ljubljanskem obratu za mehansko predelavo (MBO), v Špaji dolini pa bi potem ostanek odpadkov po predelavi le deponirali. "Trenutno še usklajujemo pogodbe z vsemi občinami, ki bodo odlagale odpadke v Špaji dolini. Glede predelave odpadkov v Ljubljani pa smo v sklepni fazi pogajanj, tako da pričakujem, da bomo pogodbo podpisali v kratkem," pravi Lesjak.

Težave pri pridobivanju okoljevarstvenih dovoljenj

Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih določa, da naj bi Slovenija imela 15 regijskih centrov za ravnanje z odpadki, če bodo ti centri izpolnjevali predpisane pogoje po tej uredbi. Na MOP pravijo, da trenutno Agencija RS za okolje vodi postopek izdaje okoljevarstvenih dovoljenj za obratovanje 12 regijskih centrov, en regijski center že obratuje z dovoljenjem (Ljubljana), za dva predvidena regijska centra pa vloge še niso vložene.

"Pri reševanju vlog se je izpostavilo več težav, največja pa je ta, da regijski centri večinoma ne razpolagajo s predpisanimi napravami za obdelavo odpadkov, zlasti ni naprav za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov. To pa je velika težava pri izdaji tovrstnih dovoljenj," pojasnjujejo na MOP.

O dokončnem številu regijskih centrov še ni mogoče govoriti, dodajajo na ministrstvu, vse dokler ne bo končan upravni postopek. Opozarjajo pa, da, kot smo že poročali, načrtujejo spremembe zakonodaje, po kateri bi izgradnje regijskih centrov iz sedanjih 15 zmanjšali na največ 10.