Nova zakonodaja naj bi zagotovila več reda
Z razmerami - v grafični industriji je bilo v začetku letošnjega leta zaposlenih 4740 ljudi, v tem letu je bilo že okoli 300 izgubljenih delovnih mest - so že seznanili ministra za delo, družino in socialne razmere ter mu predstavili oblike izigravanja delovnopravne zakonodaje, med drugim odpuščanje ljudi brez vsakršnih pravic, kar je po mnenju Pergama za socialno državo nesprejemljivo. Družba Krater ukinja posamezne grafične družbe in ustanavlja slamnata podjetja, opozarjajo v Pergamu, ustanavlja tudi invalidska podjetja, ki nimajo premoženja, lastnik pa nanje prenaša zaposlene s ciljem, da fiktivna podjetja zapre, zaposlene pa pusti na cesti oziroma prelaga skrb zanje na ramena države, ki zagotavlja socialne transferje.
Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve razmere poznajo. Kot pravijo, so v pripravi spremembe zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, ki bo zaostril pogoje poslovanja invalidskih podjetij. Prav tako bo ministrstvo pristopilo k pripravi sprememb zakona o delovnih razmerjih. Sodeč po odgovoru, ki smo ga prejeli z ministrstva za gospodarstvo, pa se bodo predstavniki ministrstva s predstavniki Pergama sestali že v prihodnjih dneh in "poskušali najti rešitve", so zatrdili na gospodarskem ministrstvu.
Propadanje grafične industrije se je začelo potem, ko se ta veja industrije ni uspela prilagoditi bistveno spremenjenim razmeram na trgu, kjer je nastala ostra konkurenca, ko sta Kad in Sod kot delna lastnika prodala svoje deleže v posameznih podjetjih predvsem enemu lastniku, ki ga niso zanimali razvoj in obstoj grafične dejavnosti ter vlaganja v grafično dejavnost. S tem je prišlo do monopola na domačem trgu namesto zdrave konkurence. "Lastniki na področju grafične industrije nimajo referenc, pač pa je njihov edini interes priti do nepremičnin in tehnologije," podarjajo v Pergamu.
Še v času razcveta grafične dejavnosti so se zavzemali za srečanje predsednikov uprav oziroma menedžerjev grafičnih hiš, da sprejmejo stališča glede razvoja in perspektive, vključno s pričakovanim lastninjenjem glede vlaganj, kadrovske sestave, zlasti strokovnih kadrov, in delovanja na trgu - na ta razgovor se razen enega ni odzval nihče od direktorjev poslovodstva, ki so ključni nosilci razvoja grafične dejavnosti.
Pergam je pripravil tudi vrsto strokovnih predlogov, ki jih je sindikat pred krizo in zaključenim lastninjenjem dal upravam, lastnikom in tudi pristojnim ministrstvom. V papirni dejavnosti je Pergam na svoje predloge dobil pozitiven odziv tako vlade kot parlamenta in je prišlo do pravočasnega vstopa strateških partnerjev, ki so omogočili razvoj papirnic (na primer Količevo, Vevče, Vipap, kjer je bil podpisan poseben sporazum z vlado, ki je omogočil pozitiven izhod iz stečaja, razen proizvodnje celuloze, kjer je Pergam sicer dosegel poseben dogovor z vlado glede podaljšanja obratovanja celulozne proizvodnje, vendar ni mogel preprečiti njene ukinitve, Radeče Papir, kjer je z angažiranjem Pergama prišlo do odobritve sredstev države za razvoj, Paloma, ki še vedno ni olastninjena, vendar pa v zadnjem času posluje uspešno). V nasprotju s papirno dejavnostjo pa v grafični dejavnosti ni prišlo do ustreznega odziva.
Podjetji gresta v stečaj
Tako je zadnja leta tudi v tej veji gospodarstva zaznati znani vzorec, po katerem je zaradi interesov novih lastnikov propadla vrsta podjetij. Tako smo še v četrtek lahko spremljali zgodbo zaposlenih v metliškem podjetju Beti Pletiva, ki je šlo v stečaj, 89 delavcev pa je ostalo brez službe. Na čakanju je namreč 160 zaposlenih iz podjetja Delo Tiskarna INPO, ki je invalidsko podjetje, kot tudi zaposleni Knjigoveznice Koper.
Podjetji sta namreč predlagali stečaj. Program stečajnega postopka je bil za Knjigoveznico Koper na koprskem okrožnem sodišču 4. maja že sprejet, stečajna upraviteljica Darja Seme pa je na prvem sestanku sredi maja zaposlenim že povedala, da je lastnina družbe takšna, da ne zagotavlja poplačila terjatev delavcev, in da je bolj smiselno, da zaposleni svoje terjatve uveljavljajo prek jamstvenega in preživninskega sklada, kot pa da se zanašajo in terjatve opirajo na starega delodajalca, Delo tiskarno.
V Pergamu poudarjajo, da so nujne spremembe zakona o delovnih razmerjih in zakona o gospodarskih družbah ter zakona, ki ureja ustanavljanje invalidskih podjetij, s ciljem, da se prepreči največja anomalija glede ustanavljanja slamnatih podjetij. "Ob trenutno veljavni zakonodaji invalidi nimajo več absolutnega varstva pred odpovedjo delovnega razmerja," poudarjajo sindikati.