Zanimivi so odgovori na vprašanje, kaj anketirancem pomeni ta kongres. Med anketiranci, ki so se opredelili kot katoliki, jih je največ izbralo odgovor, da jim kongres osebno pomeni utrjevanje v veri (dobrih 29 odstotkov), med rednimi obiskovalci maše je bila takih kar dobra polovica. 26,5 odstotka rednih obiskovalcev maše je izbralo tudi odgovor, da kongres vidijo tudi v funkciji utrjevanja pomena svete maše. Dobrih 36 odstotkov vseh katolikov pa v kongresu vidi platformo za javno izražanje vere (18 odstotkov) in/ali kot javno manifestacijo poslanstva Cerkve (prav tako dobrih 18 odstotkov). Slaba tretjina se o tem ni izrekala.

Za cerkveno hierarhijo bodo zagotovo zanimivi odgovori na vprašanje, ali bi se morala sveta maša kot obred spremeniti. Redni obiskovalci maše so očitno zadovoljni s sedanjo, saj bi jo spremenila le slaba desetina. Med občasnimi obiskovalci je ta delež večji in znaša dobrih 18 odstotkov.

Kar zadeva vero v temeljne verske resnice, je naša anketa za Cerkev pravi hladni tuš. Med katoliki jih v osrednjo versko resnico - Kristusovo vstajenje od mrtvih - verjame le 70 odstotkov, med rednimi obiskovalci maš pa 93 odstotkov. V posmrtno življenje verjame dobra polovica vseh katolikov in 84 odstotkov rednih obiskovalcev maš. V druge resnice verjame še manj ljudi. Najnižja je vera v nezmotljivost papežev: vanjo verjame samo 17 odstotkov katolikov in 38 odstotkov rednih obiskovalcev obredov. Čudeži pa očitno precej manj begajo ljudi kot dogma, ki zadeva oblast v Rimu. V obstoj čudežev in svetost svetnikov namreč verjame precej večji delež vprašanih (med katoliki je obojih več kot polovica, med rednimi obiskovalci maš pa več kot tri četrtine). Pomembno sporočilo cerkvenemu vodstvu so tudi odgovori na vprašanje, kakšen odnos imajo ljudje do celibata. Med katoliki jih kar tri četrtine meni, da bi morali duhovnikom dovoliti, da se poročijo. Tudi med rednimi obiskovalci verskih obredov jih celibatu nasprotuje skoraj 56 odstotkov.

Evharistija je eden od sedmih zakramentov. Odraža spomin na zadnjo večerjo, ko je Jezus posvetil svoje telo in kri in se dal v hrano apostolom. V Cerkvi rečejo, da evharistija ponavzočuje ali posedanja daritev Kristusovega telesa in krvi. Izraz evharistija torej pomeni mašno daritev, sveto obhajilo, v najširšem pomenu pravzaprav mašo. Evharistijo verniki slavijo tudi zunaj cerkve, na telovskih in drugih procesijah. Ob tem bo za marsikoga zanimivo, da po uradnem cerkvenem učenju velja, da je Jezus v evharistiji navzoč resnično in stvarno. Ne gre torej za simbolni obred, temveč za vero, da pri evharistiji verniki v resnici použijejo Jezusovo telo. "Za Cerkev ni dvoma: verjamemo v transsubstanciacijo, v presnovitev, in ne le v duhovne, simbolične spremembe pomena kruha," nam je potrdil tudi dr. Alojz Snoj. K temu dodajmo, da je v cerkveni zgodovini, kot je v Objektivu že pisal dr. Marjan Smrke, prihajalo do vročih razprav o teh vprašanjih, v katerih so cerkveni očetje pogosto prepoznavali herezijo. Marsikdo je vztrajanje pri "napačnih" pogledih plačal z izgubo ugleda ali življenjem. Po drugem vatikanskem koncilu so razprave o naravi evharistije dovoljene.