In kakšno je v resnici letos vreme, ko imamo občutek, da se je zima zavlekla daleč v pomlad in da dežja in vetra sploh noče biti konec? "Letošnje leto nič kaj ne odstopa od dolgoletnih povprečij," pojasnjuje Gregorčič. Celo temperature so nekoliko višje od povprečnih, dodaja. Kaj pa padavine, glede na to, da kar naprej dežuje? Tudi te se po Gregorčičevih besedah gibljejo okoli dolgoletnega povprečja. Na Štajerskem in v Prekmurju jih je bilo nekoliko manj, več pa jih je bilo na Dolenjskem. "Je pa res, da se zelo hitro menjajo obdobja suhega in deževnega vremena."
Zakaj potem ljudje tako tarnamo nad vremenom in ga krivimo za marsikaj, za kar morda sploh ni krivo? "Zato, ker ga doživljamo zelo subjektivno," pravi Gregorčič. In pri napovedovanju vremena se ne moremo zanesti niti na vremenske pregovore. Teh je ogromno, opozarja. "To je začimba v vremenski kuhinji - nima neke hranilne vrednosti, naredi pa jed zanimivo. Enako je z vremenskimi pregovori."
Kljub vsemu pa vreme vpliva na ljudi in njihovo počutje. Vplivnih vremenskih dejavnikov je precej, pojasnjuje Gregorčič. Od temperature do vlažnosti, sončnega sevanja, včasih je pomembna tudi kombinacija vseh vplivov hkrati. To se pogosto zgodi ob približevanju front, pravi meteorolog, takrat je vpliv vremena najbolj obremenilen. To se pozna tudi v statistiki prometnih nesreč, saj smo ljudje takrat bolj raztreseni in nervozni.
Vreme v lanskem letu so v primerljive številke povzeli na Statističnem uradu RS. Podatke pridobivajo z dvajsetih meteoroloških postaj. Z največ urami sončnega obsevanja se lahko pohvali Portorož, teh je bilo lani 2411, najmanj pa na Kredarici, le 1700. Ti dve vremenski postaji sta dosegli skrajnosti tudi glede snežne odeje. Ta se je najdlje obdržala na Kredarici, 273 dni, najmanj časa, le en dan, pa v Portorožu. Tako v Ljubljani in drugod po Sloveniji, kjer opravljajo meteorološke meritve, so v snegu uživali približno 42 dni.
Portorož pa ni zmagovalec le med s soncem obsijanimi mesti. Lani je imel le 80 dni povsem oblačnih. Največ oblačnih dni je bilo v Kočevju (148); v Novem mestu, Ljubljani in Murski Soboti jih je bilo od 123 do 125, na Kredarici pa so imeli kar 127 dni brez sonca.
Naslednji podatek ste zagotovo uganili že sami: največ jasnih dni je bilo lani prav tako v Portorožu (92), sledijo Bilje (83) in Rateče-Planica (77). V Ljubljani je bilo lani jasnih le 38 dni, še manj, le 30, pa so jih našteli na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana in na Kredarici.
Dežja je bilo največ tam, kjer se oblaki najraje zadržujejo - v Kočevju, kjer so imeli kar 152 deževnih dni, najmanj pa so jih zabeležili na Kredarici, le 80. Tam je bilo sicer največ dni s snežnimi padavinami, in sicer 128 dni, le dvakrat pa je snežilo v Portorožu.
Čeprav je v Kočevju najpogosteje deževalo, pa tam pogostejših težav z nevihtami niso imeli; nevihtnih je bilo le 22 dni. Največ dni z nevihto je bilo v Mariboru, in sicer 52. Največ dni s točo ali sodro je bilo na Kredarici (18), medtem ko toče ali sodre lani niso imeli v Biljah, Kočevju in Ratečah-Planici.
