Volitve naslednika Horsta Köhlerja, ki je nepričakovano odstopil v ponedeljek zaradi nedavnih izjav o nemški misiji v Afganistanu, bodo 30. junija v posebej sklicani zvezni skupščini.

51-letna Von der Leyenova, članica Krščanskodemokratske unije (CDU) nemške kanclerke Angele Merkel, po poročanju medijev velja za glavno izbiro znotraj vladne koalicije, ki bo imela večino v posebni volilnih skupščini, navaja francoska tiskovna agencija AFP. A obenem naj bi po informacijah dpa iz krogov znotraj koalicije vedno bolj naraščale možnosti Wulffa, po poročanju nemške televizije ARD pa naj bi bila Von der Leyenova celo že izločena iz tekme.

Kot kandidate za novega nemškega predsednika se omenjata še predsednik bundestaga Norbert Lammert in finančni minister Wolfgang Schäuble.

Več konkretnejših informacij glede kandidatov za predsednika naj bi bilo znanih po srečanju Merklove in deželnih ministrskih predsednikov iz njene CDU in sestrske Krščanskosocialne unije (CSU), ki bo potekalo danes pozno zvečer. Merklova bi lahko po drevišnjem sestanku celo že sporočila svojo odločitev glede naslednika Köhlerja.

Vicekancler in zunanji minister Guido Westerwelle iz vrst liberalcev (FDP) je medtem sporočil, da bo črno-rumena koalicije nedvomno predstavila skupnega kandidata za predsednika. Odločitev o tem pa za zdaj po besedah Westerwelleja še ni bila sprejeta. Cilj koalicije naj bi bil po poročanju dpa odločitev o predsedniškem kandidatu sprejeti do konca tedna.

Von der Leyenova, po izobrazbi zdravnica, je postala priljubljena že v prvi vladi Merklove, ko je bila ministrica za družino. Če bo dejansko izvoljena, bo prva nemška predsednica in hkrati najmlajši človek na predsedniškem položaju v Nemčiji. Vloga nemškega predsednika je sicer v prvi vrsti protokolarna, velja pa tudi za moralno avtoriteto.

Za položaj predsednika se je doslej v Nemčiji potegovalo sedem žensk, a nobeni med njimi ni uspelo. Kandidatki socialdemokratov (SPD) Gesine Schwan je spodletelo kar dvakrat, leta 2004 in leta 2009, navaja nemška tiskovna agencija dpa.

V več kot 190 državah sveta jih ima trenutno le 16 predsednico države ali vlade, navaja dpa. Predsednice ima trenutno devet držav, to so Irska, Finska, Švica, Filipini, Liberija, Indija, Argentina, Litva in Kostarika. Predsednice vlad pa imajo Nemčija, San Marino, Bangladeš, Islandija, Hrvaška ter Trinidad in Tobago. Na čelu začasne vlade pa je ženska, Roza Otunbajeva, tudi v Kirgizistanu.