Köhler je nedavno dejal, da je nemška vojska v Afganistanu tudi zaradi zagotovitve gospodarskih interesov, s čimer je v Nemčiji sprožil ostre odzive. Kasneje je svoje izjave poskušal pojasniti. Njegov predstavnik je pretekli teden dejal, da ni bila mišljena misija v Afganistanu, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Nemška kanclerka Angela Merkel (Krščanska demokratska unija - CDU) je v petek jasno dala vedeti, da se do Köhlerjevih izjav ne bo opredeljevala.

Nemški predsednik je s svojo odločitvijo že seznanil predsednika bundesrata Jensa Böhrnsena (socialdemokrati). Böhrnsen bo začasno prevzel posle predsednika države.

Odstop Köhlerja je prvi odstop kakega nemškega predsednika v zgodovini Nemčije po drugi svetovni vojni.

67-letni član vladajočih CDU je bil predsednik Nemčije od julija 2004. Lani je bil izvoljen za drugi mandat.

Nemški politični vrh obžaluje Köhlerjev odstop

Odstop Horsta Köhlerja je presenetil domala celoten nemški politični vrh. Večina vidnih predstavnikov nemške politike je Köhlerjevo odločitev obžalovala, obenem pa poudarila, da jo je potrebno spoštovati. Kanclerka Angela Merkel je Köhlerja sicer poskušala pregovoriti, naj ostane na položaju, a neuspešno.

Kot je poudarila Merklova, obžaluje Köhlerjevo odločitev, saj "je bil v času finančne in gospodarske krize izjemno pomemben svetovalec". "Poskušala sem ga pregovoriti, naj vendarle ostane na položaju, a mi to na žalost ni uspelo," je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dejala Merklova. Nemška kanclerka je bila po poročanju dpa sicer prva, ki je izvedela za Köhlerjevo odločitev, vendar le nekaj minut, preden je nemški predsednik novico o odstopu sporočil nemški javnosti.

Presenečenje nad predsednikovo odločitvijo je danes izrazil tudi vodja koaliicjskih liberalcev (FDP), sicer pa zunanji minister in vicekancler, Guido Westerwelle. Ta je današnjo Köhlerjevo potezo obžaloval, obenem pa poudaril, da je odločitev o odstopu ne glede na vse potrebno spoštovati. Westerwelle je še dodal, da je Köhlerja takoj, ko je izvedel, da namerava odstopiti, skušal prepričati, naj tega ne stori, a je bil, tako kot Merklova, neuspešen.

Köhlerjev odstop je med drugim obžaloval tudi ministrski predsednik nemške zvezne dežele Bavarska in vodja Krščanskosocialne unije (CSU), sestrske stranke CDU, Horst Seehofer. Da je bil Köhler kompetenten in med državljani izredno priljubljen predsednik, je poudaril tudi ministrski predsednik Spodnje Saške Christian Wulff (CDU), ki je odločitev predsednika o odstopu prav tako obžaloval.

Predsednik opozicijskih socialdemokratov (SPD) Sigmar Gabriel je Köhlerjevo odločitev tako kot večina vidnih nemških politikov obžaloval, ob tem pa pripomnil, da se je v zadnjem tednu izkazalo, da predsednik v nemški črno-rumeni koaliciji nima več zadostne podpore. "Taka poteza je povsem logična, če posameznik ugotovi, da so tisti, ki so ga izvolili, naposled umaknili svojo podporo," je po poročanju dpa še dejal Gabriel.

Dpa sicer izpostavlja, da je Köhler svojo presenetljivo odločitev Merklovi in Westerwelleju sporočil šele danes sredi dneva, tik pred zdajci torej, in to po telefonu in ne osebno. Köhler naj bi jima namreč zameril, ker se mu v zadnjih dneh, ko je bil izpostavljen ostrim kritikam zaradi svojih izjav o Afganistanu, nista postavila v bran.