Kakovost zob je poleg ustne higiene odvisna tudi od drugih dejavnikov, kot sta starost in genske predispozicije. Malo je srečnežev, katerih močni in zdravi zobje za urejen in zdrav videz ne bi potrebovali specialističnih zobozdravstvenih posegov.

Najpomembnejša je higiena

Za brezhiben videz zobovja je najpomembnejša ustrezna ustna higiena. Zobozdravstveni posegi so lahko brezpredmetni, če ni vsakodnevne skrbi za čistočo zob.

Zobozdravstvene posege, s katerimi se vzdržuje urejenost zobovja, delimo v grobem na konservativno zdravljenje, koreninsko zdravljenje in nadomeščanje izgubljenih zob - zobno protetiko. Konservativno zdravljenje obsega postopke, ki ohranjajo prisotnost obstoječe zobne snovi brez protetičnih nadomestil. Pri tem zdravljenju gre predvsem za izdelavo plomb, dograditve zobnih kron z umetnimi masami, ki se dokončno oblikujejo v ustih brez posredovanja zobotehničnih laboratorijev. Pri koreninskem zdravljenju gre za terapevtske postopke, ki so strogo kurativni, saj se z njimi zdravi zobe, ki že imajo okvarjeno mehko zobno sredico ali zobno pulpo. S postopki pri tej obliki zdravljenja bolniki obdržijo svoje zobe, čeprav je njihov vitalni del odmrl.

Pri protetičnem zdravljenju pa se nadomešča že izgubljene zobe, kar vključuje tudi nadomeščanje zobnih kron na zobnih vsadkih ali implantih.

Fiksna in snemna protetika

Poznamo fiksne oziroma snemne zobne nadomestke. Fiksnoprotetični zobni nadomestki so "cementirani" na zobeh in jih bolnik ne more in ne sme prostovoljno odstraniti iz ustne votline, mednje pa sodijo prevleke, mostički in delne prevleke ("inlayi", "onlayi", luske). Za fiksne nadomestke velja, da so estetski, nepremični in nadvse funkcionalni. Kadar pa anatomski ali drugi vzroki ne dovoljujejo izdelave fiksnoprotetičnih nadomestkov, se izdelajo snemnoprotetični zobni nadomestki - delne ali totalne proteze. Proteze se lahko po potrebi kadar koli vzamejo iz ustne votline, na primer pri čiščenju. Odlikuje jih enostavnost, praviloma pa so manj stabilne in ne omogočajo tolikšnega ugodja kot fiksnoprotetični nadomestki.

Zobna prevleka se izdela, kadar je zob močno poškodovan in ga z zalivko ni mogoče več kakovostno dograditi. Zob se obrusi, nanj pa se cementira prevleko. Če je zob tako uničen, da v čeljusti ostane samo še korenina, jo je mogoče dograditi v obliki obrušenega zoba s tako imenovanim nazidkom, nanj pa se cementira prevleka. V primeru, da je iz čeljusti izdrt eden ali več zob v vrzeli, se te nadomesti z zobnim mostičkom, tako da se obrusi zoba na vsaki strani vrzeli, lahko tudi več, če je potrebno. Obrušena zba služita kot nosilca manjkajočih zob, povezanih v mostiček. Izgubljene zobe pa je mogoče nadomestiti tudi s pomočjo implantologije. Zobni vsadki, implantati ali implanti so spremenili strokovni pristop k nadomeščanju izgubljenih zob. Pri implantih je zobni vsadek, ki je pravzaprav preprost vijak iz titana ali cirkonijevega oksida, oblikovan tako, da se vgradi v kost in služi kot umetna korenina za posamezni zob ali kot podpora mostičku, delni ali totalni zobni protezi.

Kompozitne in keramične prevleke

Zobne prevleke in mostičke izdelujejo iz različnih materialov, na tej osnovi pa se fiksnoprotetični zobni nadomestki delijo na kompozitne in keramične prevleke oziroma mostičke.

Kompozitne prevleke so narejene iz kovinske konstrukcije, praviloma iz plemenitih dentalnih zlitin in kompozitne fasete na sprednji strani zob. Zadnja stran zob in grizne površine so praviloma kovinske, zato te prevleke zadostujejo le najnižjim estetskim normativom.

Keramične prevleke se delijo na kovinsko-keramične in polnokeramične. Konstrukcija kovinsko-keramičnih prevlek je iz posebne jeklene ali zlate dentalne zlitine, na katero zobotehnik "napeče" porcelan. Tako je vsa konstrukcija pokrita s porcelansko krono, ki daje zobu zelo naraven videz in odboj svetlobe.

Prednost ogrodij iz zlate zlitine je boljša biokompatibilnost in nekoliko boljša barvna podlaga za nanos porcelana, vendar pa cena zlata močno podraži izdelek. Zato bi bilo v tem primeru dobro preveriti tudi cene polnokeramičnih, ki so trenutno prevleke najvišje kakovosti, tako po biokompatibilnosti kot estetiki.

Konstrukcija polnokeramičnih prevlek je iz cirkonijevega oksida - ki je najtrši in kakovostnejši - in nekaterih drugih materialov, ki imajo barvo zob. Zobotehnik tako lahko doseže najbolj naraven videz zoba in najprimernejšo barvo, zlasti ob zobnem vratu, kjer pri kovinskih konstrukcijah dlesen pogosto preseva nenaravno sivo-zeleno barvo.

Posnema se naravno obliko in barvo

Keramični "inlayi", "onlayi" in luske se v nasprotju z zalivkami delajo v zobotehničnem laboratoriju na podlagi vzetega odtisa in ugriza zob, pri katerem zobotehnik posnema naravno morfologijo oziroma obliko in barvo zob. Tako je mogoče doseči, da so zalivke v ustih skoraj neopazne. Keramične luske se izdelujejo predvsem na sekalcih. Z njimi se z minimalnim brušenjem zoba popravi barvo ali obliko zoba. Z luskami se lahko trajno korigira zabarvanost in estetske nepravilnosti v obliki zob; keramične luske namreč nikoli ne spremenijo svoje barve in nikoli ne potemnijo. Pri izdelavi zoboprotetičnih nadomestkov je treba upoštevati barvo zob, saj monotoni beli zobje delujejo nenaravno. Naravni zobje so ob zobnem vratu nekoliko temnejši, proti incizalnemu robu pa svetlejši in prosojnejši. Tudi starost vpliva na barvo zob - snežno beli zobje pri starostniku delujejo zelo umetno. Barva se določi individualno v skladu z zobnim barvnim ključem, pri čemer je treba upoštevati tudi obliko zob. Tehniki se ozirajo na obliko obstoječih zob v čeljusti, če teh ni, se oblika zob določa glede na obliko obraza. Vsak pacient je edinstven, zato pri izdelavi ustreznih nadomestkov upoštevajo vse okoliščine in značilnosti.

Pri izdelavi zoboprotetičnega nadomestka sta na prvem mestu funkcija kakovostnega in nemotenega žvečenja hrane in estetika, ki se zrcali v harmoniji barve ter oblike zob s celotno osebnostjo.

Delne in totalne proteze

Kadar s fiksno protetiko ni mogoče nadomestiti zob, te nadomestimo s snemno protezo. Ta je primerna, ko na koncu vrzeli ni zoba, ki bi ga lahko obrusili in nanj pritrdili mostiček. Snemne proteze so lahko delne, ko je v čeljusti še nekaj - eden ali več - zob, in totalne zobne proteze v primeru, ko v čeljusti ni več nobenega zoba.

Navadne delne proteze z akrilatnim "roza nebom" in žičnimi zaponami, ki služijo za pričvrstitev proteze, zagotavljajo le minimalne funkcionalne in estetske standarde. Proteze z ulito kovinsko bazo (wisil) pa se natančno prilegajo anatomskim oblikam zob in sluznice, so lahke ter statično dobro stabilne. Dobro izdelana totalna proteza je lahko zelo estetska in stabilna. Pri tem mora zobotehnik upoštevati temeljne principe statike, izbiro zob, linijo, središčnico zob in pravilno lego ustnice, da ta ni preohlapna.

Pomembno je, da bolnik pravočasno nadomesti izgubljene zobe s protetičnim nadomestkom. Zobni greben, ki dalj časa ni obremenjen, namreč izgublja kostno maso, se poseda, s tem pa bolnik izgublja dragoceni vir stabilizacije proteze.