Poleg Španije pa še preko Portugalske, Belgije, Francije, Italije in Nizozemske, kjer prav tako zasežejo po nekaj ton kokaina na leto. Slovenija na kokainski poti nastopa večinoma kot tranzitna država, poznavalci pravijo, da precej pomembna, in je del tako imenovane balkanske poti. Količina v Sloveniji zaseženega kokaina pa je v minulih letih komaj presegla 100 kilogramov (leta 2004). Za primerjavo: na Portugalskem so leta 2006 v eni sami akciji zasegli kar šest ton kokaina, ki ga je tihotapski kartel shranil v skladišču.

Največja pridelovalka koke na svetu je Kolumbija, gojijo pa jo še v Boliviji in Peruju. Proizvodnja kokaina je dosegla vrh leta 1999, ko so po podatkih Europola v Južni Ameriki proizvedli 950 ton kokaina. Do leta 2003 je količina upadla na 650 ton, predvsem zaradi ukrepov kolumbijske vlade, s katerimi so zmanjšali velikost kokinih plantaž s 160.000 na dobrih 86.000 hektarjev. Od leta 2004 letna pridelava stagnira.

Evropa je za Severno Ameriko drugi največji trg kokaina na svetu. Ocenjujejo, da vsako leto v Evropo vstopi 250 ton kokaina. Europol ugotavlja, da je pot po morju ena najbolj zanesljivih, saj lahko s tovornimi ladjami prepeljejo velike količine, ki jih je težko odkriti, priljubljeno transportno sredstvo pa so tudi hitri gliserji. V zadnjem času se kot perspektivna kaže tudi pot čez Afriko, saj jim uspe zaseči le 8 odstotkov vsega kokaina, ki čez Afriko potuje v Evropo.

Slovenija je geografsko relativno blizu severni Afriki in Bližnjemu vzhodu, ugodna pa je tudi pomorska povezava s temi območji, zato je v zadnjem času vse bolj zanimiva za tihotapce. To so potrdili tudi zasegi kokaina v Luki Koper: leta 2008 so denimo cariniki na eni izmed ladij odkrili 70 kilogramov čistega kokaina, na trgu vrednega od 2,5 do 3,4 milijona evrov.

O pomembnosti balkanske kokainske poti za zahodno Evropo pričajo tudi nedavni zasegi, denimo v Constanþi v Romuniji, kjer so lani odkrili 1,2 tone kokaina, skritega v pošiljki lesa, medtem ko so v bolgarski Varni julija lani zasegli 100 kilogramov čistega kokaina, skritega v steklenicah in pomešanega z vinom. Albanija je zanimiva za hrambo kokaina, Europol pa že nekaj časa opaža pomembno vlogo Albanije tudi pri tihotapljenju heroina iz Afganistana v Evropo.

Slovenija je tako pomembna tranzitna država. Na našem območju delujejo organizirane kriminalne združbe, ki se ukvarjajo z organizacijo in logistično podporo pri oskrbi evropskega tržišča s prepovedanimi drogami, kot je pokazal tudi aktualni primer. Lani so cariniki na mejnih prehodih ujeli 234 tihotapcev ali ekip, ki so poskušale spraviti prepovedano drogo v državo, leto prej pa 216. Izstopata mejna prehoda Obrežje in Gruškovje, po nekaj primerov tihotapljenja pa so odkrili tudi na mejnih prehodih Zavrč, Metlika in Sečovlje. V letalskem prometu v Sloveniji za zdaj še niso odkrili večjih količin drog, čeprav naj bi bil priljubljen način tihotapljenja, vsaj tako menijo policisti, prav "po zraku" - s hitro pošto.

Po podatkih ministrstva za notranje zadeve so lani zasegli slabe tri kilograme kokaina, leto prej pa dobrih 90 kilogramov.

Kilogram kokaina na slovenskem trgu doseže ceno od 30.000 do 35.000 evrov, 100 gramov velja približno 3500 evrov, gram pa od 40 do 60 evrov. Po podatkih Europola mafijski šefi denar od drog operejo preko gostinskih dejavnosti, najbolj priljubljen način pa je še vedno lastništvo restavracij in dnevnih barov.