Kot pozitivno pa je ocenil odločitev Katoliške cerkve, da se distancira od nekaterih ekstremnih pojasnil svojega stališča do arbitražnega sporazuma. Ekstremne razlage, ki so napovedovale nepravično rešitev, namreč po prepričanju predsednika države niso bile dobre, zato je pozdravil vračanje k bolj razumnemu gledanju in poudarjanje, da bodo ljudje na osnovi razumne presoje ocenili, kako naj odločajo na referendumu.
Iz sredinega dogajanja v državnem zboru je bilo po Türkovem prepričanju jasno razvidno, kam pripeljejo čustvene trditve, ki nimajo osnove. Tako so se kot neresnični pokazali očitki o novih dejstvih, ki naj bi dokazovala, da obstajajo dogovori, ki odstopajo od besedila arbitražnega sporazuma. Da so se ti očitki pokazali kot neresnični, pa "so morali prispevati tudi predstavniki držav, ki so bile omenjene kot priče tega dodatnega dogovarjanja".
Türk je ponovil, da enostranska hrvaška izjava ne spreminja arbitražnega sporazuma, ni del tega sporazuma in tudi ne vpliva na postopek. A se po njegovih besedah nekateri nasprotniki arbitražnega sporazuma poskušajo znajti tako, "da iščejo nekakšne rešilne bilke". Tako se sedaj omenja teza, da je šlo za goljufijo, ki naj bi bila povod za ničnost sporazuma. "Ta teza je popolnoma irelevantna. Za goljufijo bi šlo, če bi ena od pogodbenih strank drugo navedla k taki vsebini samega sporazuma, ki bi bil posledica lažnega prikazovanja dejstev. Samo v tem primeru bi bila lahko takšna situacija povod za razveljavitev sporazuma," je poudaril predsednik države.
Türk je tudi prepričan o tem, da je arbitražni sporazum ugodnejši od sporazuma Drnovšek-Račan. Ne govori namreč o skupni meji med Hrvaško in Italijo, temveč daje Sloveniji možnost, da se njen teritorialni stik z odprtim morjem zagotovi na najugodnejši možen in z mednarodnim pravom skladen način. Poleg tega je sporazum Drnovšek-Račan vseboval različne kompromise v zvezi z mejo na kopnem, česar arbitražni sporazum ne predvideva, temveč za celotno mejo določa načelo stanja 25. junija 1991.
