Cadel Evans (2. čas) je odškrtnil 28 sekund junaku Zoncolana Ivanu Bassu. Sedaj ju loči 42 sekund. Mali Španec David Arroyo se italijanskemu Goljatu še ni predal. "Pričakoval sem, da bom izgubil minuto do minute in pol. Pripravljen sem na boj do konca," je pripomnil Arroyo, ki ima še 2,27 minute zaloge. Spektakel z južne strani gore je v pravi gorski idili samo na vrhu spremljalo vsaj 30.000 ljudi. Pred dvema letoma so to preizkušnjo razglasili za najtežji kronometer v zgodovini Gira. Letos se ekstremu ni čudil nihče, res pa so nekaj najbolj strmih delov ozke ceste že asfaltirali oziroma zabetonirali, a še vedno imajo spremljevalni motoristi težave. Denimo, samo za zadnji kilometer od ovinka Marca Pantanija (trinajst pokojnih šampionov Gira ima svoj ovinek) je Evans v koridorju navijačev potreboval 4,34 minute.

"Sam pa sem potreboval šest ali več," je pripomnil Gorazd Štangelj in se razgovoril: "Zadnjega kilometra ni in ni konca. Garzelli je dobil etapo, ker je v glavi veliko prihranil za konec. V tej strmini ne moreš iti počasi, kot sem po tihem načrtoval. Prvo kolo kar vzdiguje. Vse, ki sem jih videl, se čez ciljno črto prekucnejo, potem pa pet minut mirujejo od izčrpanosti. Ne vem, zakaj je treba takih ekstremov. Vse je samo biznis, mi smo pa klovni. Slovenskih nogometašev nisem videl. Kje pa so? Slovensko pa sem ob cesti slišal, a biti moraš osredotočen na cesto in ne gledati okoli. Liquigas mora tvegati in izčrpavati vse, sicer Arroya ne bodo slekli, pa še Evans jim diha za ovratnik. Upam, da še moj Vino kaj profitira. Za stopničke."