Skupni evropski standardi kakovosti in varnosti naj bi poenostavili postopke darovanja, presajanja in izmenjave organov med članicami EU. Po ocenah Evropskega parlamenta v Evropi na presaditev organa čaka okoli 60.000 bolnikov, vsak dan pa v povprečju umre 12 ljudi s tega seznama.
V skladu z danes sprejeto direktivo bi morale države članice EU zagotavljati najvišjo možno zaščito živih darovalcev, ta darovanja pa morajo biti prostovoljna in neplačana. Načelo brezplačnosti sicer ne preprečuje živim darovalcem, da prejmejo nadomestilo, če je omejeno izključno na povračilo za stroške in nevšečnosti, povezane z darovanjem.
V vsaki državi naj bi opredelili pristojne ustanove, ki bi bile odgovorne za zagotavljanje standardov kakovosti in varnosti organov, namenjenih za presaditev. Te ustanove bi morale na podlagi skupnih standardov nato določiti podrobna pravila delovanja za vse faze postopka, od darovanja do presaditve ali odstranitve. Države članice bi lahko vedno ohranile ali uvedle strožja pravila od minimalnih predpisov.
Direktivo mora potrditi še Svet EU. Določila direktive naj bi članice EU prenesle v svoje nacionalno zakonodajo v dveh letih po začetku njene veljavnosti.
Evropska poslanka Tanja Fajon (S&D/SD) je po odločitvi Evropskega parlamenta izrazila prepričanje, da bodo imenovanje koordinatorjev za presaditev in darovanja v vsaki bolnišnici in izmenjava informacij in najboljših praks pomagali državam s pomanjkanjem organov za presaditev. Poudarila je še, da v Sloveniji v zadnjih letih narašča število ljudi, ki se odločijo darovati svoje organe, a je še vedno pod povprečjem EU.
Poslanka še opozarja, da morajo biti darovanja organov prostovoljna in brezplačna, saj lahko le tako zagotovimo enakost pri dostopu do razpoložljivosti organov. Prav tako morajo biti po njenem mnenju zagotovljeni zaupnost in varstvo podatkov in najvišja možna zaščita živih darovalcev.
