Po besedah predsednika komisije Draga Kosa nosi največjo odgovornost vodstvo kmetijskega ministrstva (MKGP). Komisija aktivne vloge odstopljenega ministra Milana Pogačnika pri vračanju psov sicer ni zasledila, vendar meni, da je bil kot prvi človek ministrstva z vsem seznanjen, a je modro molčal.
Na Kosovi črni listi naj bi bili po neuradnih informacijah bivša državna sekretarka Sonja Bukovec, pravnika na MKGP Tanja Hofman in Roman Pečkaj, direktorica veterinarske uprave Vida Čadonič Špelič, kinologa Alenka Černe in Rajko Rotner ter pravni zastopnik Saše Baričeviča (odvetniška pisarna Senica).
»Komisija je ugotovila, da je bil postopek vračanja psov koordiniran, da je pri tem sodelovalo veliko oseb in da je bila kršena vrsta določil veljavne zakonodaje,« je pojasnil Drago Kos. S tem je pritrdil dekanu ljubljanske pravne fakultete dr. Rajku Pirnatu, ki je nedavno poudaril, da glavni problem, ki ga je razkrila zadeva Baričevič, ni to, kaj se je 2. februarja dogajalo v garaži: »Razkrila je problem vpliva tako na odločanje ministrstev kot na odločanje sodišča, žal.«
Zalar proti Zalarju?
Drago Kos je napovedal, da bodo ministrstvu za pravosodje predlagali, naj opravi strokovni nadzor nad delom sodnika, ki je izdal sodbo, s katero je sodišče razveljavilo odločbo veterinarskega inšpektorja, da je treba nevarna bulmastifa Atlasa in Joy usmrtiti. Po prevladujočem mnenju pravnih strokovnjakov naj bi sodišče v tem primeru razsojalo po neveljavnem zakonu o zaščiti živali, če bo pravosodno ministrstvo začelo strokovni nadzor nad delom sodnika v tej zadevi, pa bi temu lahko rekli Zalar proti Zalarju. Sodbo je namreč izdal Boštjan Zalar, brat pravosodnega ministra Aleša Zalarja (slednji je bil nekaj časa zaposlen v odvetniški pisarni Senica, ki je bila po besedah Draga Kosa pri vračanju psov lastniku s svojimi »skrajno nenavadnimi potezami« zelo prizadevna).
Vida Čadonič Špelič: Ves čas smo vztrajali pri usmrtitvi psov
Med osebami, ki jih bo Kosova komisija prijavila tožilstvu, naj bi bila tudi direktorica veterinarske uprave Vida Čadonič Špelič. Njen greh je povezan z dopisom, ki ga je poslala zavetišču Gmajnice (ki sodi pod okrilje ljubljanskega živalskega vrta), kjer sta bila nastanjena Atlas in Joy, za katera je veterinarski inšpektor 14. februarja 2008 izdal odločbo, da ju je treba takoj usmrtiti. Odločba je bila še isti dan vročena zavetišču, Baričeviču pa šele dan kasneje, a se je zoper njo kljub temu pritožil že 14. februarja. Zaradi te pritožbe je direktorica živalskega vrta Zdenka Ban Fischinger od Čadonič-Špeličeve zahtevala pisno pojasnilo, kako naj ravnajo s psi. Direktorica veterinarske uprave ji je odgovorila, da se je lastnik zoper odločbo pritožil in predlagal tudi odlog njene izvršitve, da so zadevo odstopili v reševanje kmetijskemu ministrstvu in da do odločitve v zvezi s tem psa ostajata v zavetišču, veterinarska uprava pa do takrat ne bo opravila prisilne izvršitve odločbe.
Protikorupcijska komisija je ocenila, da je Čadonič-Špeličeva s tem dopisom kršila določila zakonov o upravnem postopku in o inšpekcijskem nadzoru, saj za opisano ravnanje ni bila pristojna. »Če bi bila psa takrat usmrčena, nadaljevanja zgodbe ne bi bilo,« pravi Drago Kos. A dodaja: »Moram pa poudariti, da je bila ta zadeva s pravnega vidika takrat zelo zapletena, zato ravnanje veterinarske uprave do določene mere razumemo. Poleg tega je bilo tisto, kar je sledilo (odločanje na MKGP, op. p.), z vidika korupcije dosti hujše.«
Vida Čadonič Špelič: »Zagotovim lahko, da ni bilo niti sledi koruptivnosti. Dopis živalskemu vrtu je bil napisan izključno s ciljem izpeljati pravno korekten postopek, kajti pritožba zoper odločbo o usmrtitvi psov se je sklicevala na 293. člen zakona o upravnem postopku, po katerem se izvršba sme zadržati, če bi z njo nastalo nepopravljivo stanje. Pooblaščenec dr. Baričeviča nam je kasneje tudi pisno grozil z odškodninsko tožbo. Dopis smo po faksu poslali v petek, 15. februarja 2008, ob 15.05, iz dopisa živalskega vrta pa je razvidno, da so ga prejeli v ponedeljek, 18. februarja zjutraj. Torej so imeli štiri dni časa za usmrtitev bulmastifov,« pojasnjuje Čadonič-Špeličeva. In dodaja, da jo uporaba izraza koruptivnost v tem primeru preseneča tudi zato, ker obstajajo številni dokumenti, ki dokazujejo njena prizadevanja za usmrtitev psov. Med njimi je tudi predlog Saše Baričeviča s 27. maja 2008 po izločitvi Čadoničeve iz postopka odločanja o bulmastifih, ker da je pristranska, njeno ravnanje pa usmerjeno samo v to, »da bi psa Joy in Atlas usmrtili«.
