Ena večjih slabosti je po Strbanovem mnenju ponovna ureditev predčasne pokojnine in ohranitev sistema odbitkov, kar bo marsikomu pokojnino zmanjšalo tudi do mere, da bo polovico nižja od plače. "Takšna ureditev je izrazito v škodo zavarovancev, ki so se zaposlili prej, imajo nižje dohodke in si odbitka ne bodo mogli privoščiti," razlaga Strban, ki meni, da bi bilo zaradi razlik med zavarovanci odbitke bolje ukiniti. Na drugi strani pa bi po njegovem mnenju morali zavarovancem, ki bi želeli delati dlje, zagotoviti pribitek ali bonus. S tem bi tudi spodbujali delo starejših, je prepričan Strban.

Pokojninska reforma ima tudi prednosti

"Prednost je, da gre za evolucijo obstoječe ureditve, saj se ne predlaga uvedbe navideznih pokojninskih računov, ki zagotavljajo navidezno preglednost in navidezno varnost ter zgolj zmanjšujejo solidarnost," pojasnjuje Strban. Kot prednost oziroma nujno zlo sicer vidi predvsem dviganje upokojitvene starosti. "Dejstvo, da se prebivalstvo stara in da živimo dlje, ni nujno negativno, saj je odraz blaginje in kakovosti življenja. Danes je upokojitvena starost v naši ureditvi relativno nizka, črpanje starostne pokojnine pa se približuje dvajsetim letom," pojasnjuje doktor prava in dodaja, da se mu zdi ravno zaradi višanja starosti in podaljševanja obdobja aktivnosti postopno zviševanje upokojitvene starosti razumno. Enako namreč počnejo tudi drugje po Evropi, in to na 65 let za oba spola. Vse več držav, med njimi tudi Norveška in Nemčija, pa bo v prehodnem obdobju med letoma 2012 in 2029 upokojitveno starost zvišalo na 67 let. Strban pri tem poudarja dopuščanje upokojitve ne glede na starost tistim, ki so bili zavarovani zelo dolgo obdobje, denimo 40 ali 45 let.

Ženske so pomembnejše od moških

V predlogu zakona se ohranja različna upokojitvena starost, pri predčasni upokojitvi pa različna pokojninska doba za moške in ženske. Kot pravi Strban, ženske še vedno igrajo pomembnejšo vlogo v družbi in družini kot moški, za kar so potrebni tudi pozitivni ukrepi za zagotovitev vsebinske, materialne enakosti. Poraja pa se vprašanje, zakaj bi ugodnosti zagotavljali šele ob upokojitvi in ne že prej, ko skrbijo za otroke, ostarele starše, bolne in invalidne družinske člane in podobno, pravi Strban, ki se mu zdi najbolj primerno izenačenje pogojev za pridobitev in odmero starostne pokojnine za moške in ženske. "To je tudi cilj prava EU. Vendar to ne sme biti goli ukrep. Treba je oblikovati sistem zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, boljšo dostopnost predšolskega varstva in domov za starejše," poudarja in hkrati opaža, da tudi priprave zakonov s področij prava socialne varnosti in delovnega prava ne potekajo ravno usklajeno.

Tehtanje zasebnega in javnega interesa

V javnosti je slišati vse več očitkov, da pri snovanju pokojninske reforme močno primanjkuje socialnega dialoga, socialne razlike pa se le še povečujejo. Strban glede tega zagovarja stališče, da je smiselno slišati prav vse argumente za in proti predlaganim rešitvam, saj je to lahko podlaga za izboljšanje zakonskega besedila.

"Kljub temu se zdi, da nekatere skupine ali posamezniki brez razumnega razloga vztrajajo pri nekaterih rešitvah, ki so zanje ugodnejše," ocenjuje profesor, zato se mu zdi pomembno tehtanje zasebnih oziroma individualnih interesov posameznikov ali skupine ter javnega interesa pri zagotavljanju ustreznih pokojnin obstoječi in bodočim generacijam.

"Zakonodajalec mora pri posegu v temeljno človekovo pravico do socialne varnosti, vključno s pravico do pokojnine, spoštovati temeljne ustavne vrednote, kot sta socialna država in sorazmernost posegov v pričakovane pravice," še poudarja prof. dr. Strban.