Konec marca je bilo po podatkih Statističnega urada RS v registru prostorskih enot evidentiranih 529.999 hišnih številk. Imeti jo mora vsaka stavba, pravi Drnovšek, a je namenjena predvsem dostavi. Vlogo osebne izkaznice stavbe pa zdaj namesto hišne številke nosi identifikacija (ID) stavbe.

Sicer pa v svetu hišnih številk obstajajo pravila, opozarja Drnovšek. Na stavbi naj bi bile postavljene približno tri metre od tal na vidnem mestu, obrnjene morajo biti proti ulici. Tudi podoba tablice, na kateri je hišna številka, je predpisana, pravi Drnovšek, a ni enotna za vso Slovenijo. Podrobnosti v zvezi z barvo, pisavo, morebitnim grbom in podobno določajo občinski svetniki.

Število hišnih številk se je v prvem četrtletju letos najopazneje povečalo v občini Ljubljana (za 78), ugotavljajo na statističnem uradu. Sledijo občine Koper (za 43), Ivančna Gorica (za 31) in Škofljica (za 24). Največ ulic pa je izginilo v občinah Lendava (96), Sveti Tomaž (47), Trebnje (45), Gornja Radgona (38), Radenci (35) in Sveti Jurij (35).

Ko je novemu objektu treba dodeliti hišno številko, je to po besedah Drnovška pri ulicah precej enostavno. Številke si sledijo po vrsti, na levi strani ulice so lihe, na desni pa sode. Smiselno zaporedje pa je precej težje ohraniti v naseljih, zato je tam treba uporabiti logiko.

Čeprav naj bi veljalo, da posamezniki nimajo vpliva na izbor hišne številke svojega domovanja, lahko vseeno izrazijo željo. Na primer, na novi hiši ob stari domačiji se številki domačije lahko doda črka. To, da bi si nekdo na primer zaradi numerološkega izračuna izbral kar neko hišno številko, pa ne gre, pravi Drnovšek.

Če si že ne moremo prosto izbrati hišne številke, pa imamo vso svobodo pri izbiri naselja, v katerem nameravamo živeti. Povprečno slovensko naselje je imelo v začetku letošnjega leta po podatkih statističnega urada skoraj 340 prebivalcev. Približno toliko jih živi na primer v Šutni (občina Kranj) ali Lukovici pri Domžalah (občina Lukovica). Kar 800 takšnih povprečnih naselij pa bi potrebovali, da bi s prebivalci napolnili največje naselje pri nas, Ljubljano. Obstajajo tudi naselja, v katerih živijo le prebivalci enega spola. V začetku letošnjega leta je bilo po podatkih statističnega urada 13 popolnoma ženskih in 20 moških naselij. Med vsemi prebivalci Slovenije je bilo žensk 50,5 odstotka, enako razmerje med spoloma pa so ugotovili tudi v 65 naseljih po državi.

Tudi pri imenu ulice njeni prebivalci nimamo besede, pravi Drnovšek. Na statističnem uradu so jih v začetku letošnjega leta po vsej Sloveniji našteli kar 10.128. Več kot tisoč jih je imela le občina Ljubljana, v kateri je sicer 15 odstotkov vseh slovenskih ulic; v mariborski občini jih je slabih devet odstotkov. Najmanj ulic, le štiri, je imela občina Sveti Jurij. Najbolj številčna pa je bila skupina občin z naselji brez uličnega sistema - teh je bilo 64, največ v podravski statistični regiji.