Predstavniki Vatikana in italijanske cerkve so se na novico, da je ameriškim znanstvenikom iz DNK uspelo razviti prvo umetno vzgojeno celico, odzvali previdno. Znanstvenike so opozorili na etični vidik znanstvenega napredka in dodali, da bo omenjena novost v prihodnosti ključnega pomena.

"Pozdravljamo razvoj sintetičnih oblik življenja v zdravstvene namene,“ pravi Rino Fisichella, vodilni etik uradnega Vatikana in dodaja: "Če se bo pokazalo, da bodo s tem kršena načela posameznikovega dostojanstva, pa bo Vatikan svoje mnenje spremenil.“

Fisichella je še dejal, da Vatikan znanost spremlja z zanimanjem, vendar pravi, da je za njih najpomembnejšega pomena smisel človeškega življenja. "Naš zaključek je, da za nastanek življenja potrebujemo Boga,“ pojasnjuje Fisichella.

Nov mejnik v znanosti: Znanstvenikom je iz neživih kemikalij uspelo ustvariti življenje

Znanstvenikom je ob eksperimentu uspelo nežive kemikalije spremenili v žive organizme, kar sproža globoko vprašanje o bistvu življenja. Kljub temu da dosežek mnoge, predvsem Cerkev, navdaja s strahom, hkrati številni upajo, da bo odkritje človeštvu pripomoglo na številnih področjih.

Ameriški pionir genomike Craig Venter je v četrtek sporočil, da so znanstveniki v njegovih laboratorijih v Masylandu in Kaliforniji uspeli v svojem petnajstletnem projektu in naredili prve "sintetične celice“ na svetu – bakterijo, imenovano Mycoplasma mycoides.

"Prešli smo ključno psihološko prepreko,“ je dr. Venter povedal novinarjem. "Spremenila je moj način razmišljanja, tako z znanstvenega kot psihološkega vidika, o življenju in kako le-to deluje.“

Bakterijski geni so bili v celoti zgrajeni v laboratoriju, "iz štirih stekleničk kemikalij na kemijskem sintetizatorju, začeli pa smo s podatki iz računalnika“, je povedal Venter. Raziskavo (ki jo je na spletu objavila publikacija Science) mnogi znanstveniki in filozofi vidijo kot velik mejnik.

"Venter nam odpira najbolj pomembna vrata v zgodovini človeštva, potencialno bi lahko pokukali tudi proti naši usodi,“ je povedal Julian Savulescu, profesor etike na oxfordski univerzi. "To je korak proti … izdelavi živih bitij s sposobnostmi in naravo, ki se ne bi mogla nikoli razviti na naraven način.“

Umetne bakterije se obnašajo kot naravne

Umetno narejena bakterija ima na svoj genom pritrjenih štirinajst specifičnih zaporedij – gre za inertne odseke DNK, s katerimi jih znanstveniki ločijo od njihovih naravnih ustreznic. Sicer so se umetno narejene bakterije v laboratoriju obnašale in delile tako kot naravne bakterije.

Znanstveniki so naredili sintetični genom bakterije M mycoides, ki ima približno milijon "kemijskih znakov“, tako da so "prišili“ skupaj krajše odseke DNK, vsakega dolgega okoli tisoč znakov. Nato so celoten genom vstavili v lupino bakterije M capricolum, ki so ji odstranili njen DNK.

Presajen genom je začel "upravljati“ celico gostiteljico in prevzeli njegove biološke mehanizme. Po tridesetih delitvah celice je bilo v laboratorijskih posodah na milijarde celic te umetne bakterije.

To vrsto bakterije so znanstveniki izbrali, ker gre za enostaven mikrob, s katerim bodo razvili in dokazali delovanje njihove tehnologije.

S pomočjo umetnih alg do biogoriv?

Sedaj znanstvenike še posebej zanima razvoj umetnih alg, ki so sposobne zajemanja ogljikovega dioksida iz zraka in proizvodnje ogljikovodikovih goriv, omenjajo pa tudi možnosti izdelave različnih cepiv.

Lansko leto so Venterjevi laboratoriji podpisali 600 milijonov dolarjev (skoraj 500 milijonov evrov) s podjetjem Exxon Mobil za izdelavo biogoriv s pomočjo alg. "Dobro smo preučili naravne alge in ne moremo najti nobene, ki bi lahko proizvajala gorivo, ki ga želimo, v takšni količini, kot ga potrebujemo,“ je dejal Venter.

Strokovnjaki sedaj opozarjajo na tveganja, kot tudi na prednosti sintetične biologije. "Potrebujemo nove varnostne standarde za takšno, radikalno vrsto raziskav, pa tudi zaščito pred vojaško ali teroristično zlorabo,“ je dejal profesor Savulescu.