Pridržanih 30 oseb, več poškodovanih
V zelenico pred parlamentom je iz množice priletela celo molotovka, požgala grm ter osmodila pročelje. Ko je protestnike navsezadnje obkolilo vsaj sto policistov specialcev, so ti začeli obmetavati še njih. Najprej s kamenjem in jajci, nato s steklenicami in plastenkami, nazadnje tudi s kamenjem. "Enega pa smo le ranili," je ponosno povedal okajeni protestnik.
Tiskovna predstavnica policije je sporočila, da so "policisti zaznali več kršitev s področja javnega reda in miru, javnega zbiranja in tudi nekaj kaznivih dejanj, kot je poškodovanje stekel in zgradbe. Za pomiritev situacije so uporabili prisilna sredstva, približno trideset oseb je bilo tudi pridržanih". Policijski specialci so okrog pete ure popoldan oblikovali živi ščit in skušali protestnike premakniti iz Šubičeve ulice proti Kongresnemu trgu, a protestniki se niso dali in so kljub temu nadaljevali izgrede, iz tal ruvali prometne znake in proti policistom metali vse, kar jim je prišlo pod roke.
Reševalci so posredovali štirikrat, nekoga so peljali na črpanje želodca, starejši moški se je onesvestil, "dvakrat pa so po več protestnikov prepeljali na očesno kliniko, saj so se poškodovali, ko so prišli v stik s solzivcem," je povedala reševalka.
Študentska in dijaška organizacija Slovenije (ŠOS in DOS), ki sta protest organizirali, sta se od takega ravnanja distancirali in ga tudi obsojata. "Ne moremo odgovarjati za nekatere posameznike, ki so delali izgrede, " je povedala predsednica ŠOS Katja Šoba. Organizatorji so sicer takoj, ko so v stavbo namesto jajc začele leteti prve granitne kocke, pozvali k umiku in razglasili konec demonstracij, a je kljub temu več kot tisoč mladih ostalo na Trgu republike.
Od ravnanja se je prav tako distancirala Iniciativa Študent, sicer skupina študentov, ki so v minulih dneh aktivno pozivali k množični udeležbi na protestih. "Želeli smo ulico in dobili smo ulico," pa je dogajanje razočarano komentiral predsednik Zveze Škis Marko Funkl in hkrati dodal, da tak vandalizem obsoja, vendar upa, da bodo na vladi naslednjič resneje premislili, ali pustiti, da pride do "študentskega štrajka".
Dijakinja: "Prišla sem, ker je žur!"
Sicer je več tisoč dijakov okupiralo prestolnico že v dopoldanskih urah, še pred uradnim začetkom je bil Prešernov trg zapolnjen. Na vprašanje, zakaj so tukaj, so demonstranti naučeno odgovarjali, da zato, "ker so proti ukinitvi študentskega dela in proti ukinitvam štipendij, ker se zavzemajo za brezplačne malice in brezplačen prevoz v šole". "Ne zdi se mi prav, kar vlada počne," je povedal Jan Vehar, a ob vprašanju, če je zakon prebral in če ve, kaj prinaša, priznal, da je "prebral tisto, kar so pošiljali po elektronski pošti."
"Zakona nisem prebrala, ampak saj nam je predsednik DOS Spremo razložil vse, kar moramo vedeti," je povedala dijakinja Sabina Vasič, ki se je pripeljala z Obale. Priznava, da so jim organizatorji zelo olajšali odločitev, ali priti v Ljubljano, saj z brezplačnim prevozom in ob dejstvu, da so imeli upravičen izostanek od pouka, praktično niso imeli razloga, da se demonstracij ne bi udeležili. "Pa še žur je tukaj," je dodala dijakinja Monika Kunst. "Prišel sem, ker se nekaj dogaja, ne toliko zaradi nasprotovanja vladi ali podpori študentskim prizadevanjem, ampak zaradi samega koncerta in zabave," pa je brez dlake na jeziku priznal Blaž Mačar.
Kljub dobri glasbi, veseli družbi in sončnemu vremenu pa se nekateri študenti zavestno niso udeležili demonstracij. "Ljudje so kot ovce, ne razmišljajo s svojo glavo in gredo tja, kamor jih peljejo. Za srednješolce je to sploh zabavno, saj imajo organiziran izlet v Ljubljano in opravičilo od pouka," je povedal študent Staš Mitrovič. Dodal je, da je v času študija ves čas delal preko študentskega servisa, a sam nikoli ni zaslužil toliko, da bi ga tak zakon prizadel, čeprav je priznal, da nekatere rešitve zanj niso ugodne. "Vem, da bi lahko delal še naprej, nekoliko manj bi zaslužil, a tekla bi mi delovna doba. Zakaj bi torej demonstriral," je razmišljal. "Res je tudi, da bolonjski študij ne omogoča toliko prostega časa, da bi študentje lahko vsak dan delali, zato se mi zdi prav, da se študentsko delo na neki način omeji," je priznala tudi Ilka Demša, a se je kljub nekaterim pomislekom udeležila demonstracij. "Gre za solidarnost," je strnila.
Prav zaradi solidarnosti so študente na demonstracijah podprli tudi v Zvezi svobodnih sindikatov, Društvu upokojencev Slovenije ter Društvu pisateljev Slovenije.
Tako so bile včerajšnje demonstracije najštevilčnejše demonstracije doslej, po ocenah ŠOS se jih je udeležilo več kot deset tisoč dijakov, študentov in drugih podpornikov. "Udeležba vsaj za dvakrat prekaša črno sredo pred dvema letoma," je ocenila Šoba in dodala, da so v primeru neuspešnih demonstracij pripravljeni tudi na referendum.
