Najpogostejše pojavne oblike pruha so ingvinalna (dimeljska), epigastrična, femoralna, popkovna in incizijska (pooperativna). »Vse kile nastanejo kot posledica kombinacije povišanega pritiska in odprtine ali šibke točke v mišici ali fasciji. Povišan pritisk potiska organ ali tkivo skozi odprtino oziroma šibko točko v trebušni steni. Šibkost trebušne stene je včasih prisotna že ob rojstvu (prirojene kile), pogosteje pa se pojavi pozneje v življenju (pridobljene kile),« začne pogovor Felice Žiža, dr. med., specialist kirurg, vodja Abdominalne dejavnosti na Kirurškem oddelku Splošne bolnišnice Izola (SBI). Kolega Tomaž Jakomin, dr. med., specializant kirurgije na Kirurškem oddelku, SBI, pa nadaljuje: »Neustrezno prehranjevanje, kajenje, prekomerni fizični napor lahko oslabijo trebušno steno. Enako povzročijo kilo stanja, ki povišajo pritisk v trebuhu. Ta stanja so: debelost, nosečnost, zaprtje, driske, motnje odvajanja seča, kroničen kašelj in dvigovanja težkih bremen«.
Splošno veljavno mnenje, da so ji bolj podvrženi moški kot ženske, velja?
Felice Žiža, dr. med.: »Točna incidenca kil ni znana, ocenjujejo pa, da ima kilo približno 5 % prebivalstva. 75 % vseh kil se pojavi v ingvinalnem delu. Ingvinalna hernia se pri moških pojavlja 25-krat bolj pogosteje kot pri ženskah. Femoralne kile se pri moških pojavljajo 10-krat pogosteje kot pri ženskah, popkovne pa 2-krat pogosteje.«
Pojasnite nam, prosim, dejavnike tveganja.
Tomaž Jakomin, dr. med.: »V študijah so uspeli dokazati, da se kile pogosteje pojavljajo pri kadilcih, ljudeh, katerih sorodniki imajo kilo, bolnikih z boleznimi kolagena, bolnikih z anevrizmo abdominalne aorte, bolnikih po operaciji slepiča in operaciji na prostati, bolnikih z ascitesom (tekočino v trebušni votlini), bolnikih na peritonealni dializi, ljudeh, ki dlje časa opravljajo težje fizično delo in bolnikih s kronično pljučno boleznijo. Ni jasnih podatkov o tem, kateri dejavnik je najpogostejši, vendar vse pogosteje izpostavljajo pomen neustreznega vezivnega tkiva (kolagena).«
Je lahko povezana s slabim imunskim sistemom?
Felice Žiža, dr. med.: »Neposredno povezavo je težko dokazati. Dejstvo pa je, da oslabljen imunski sistem podvrže telo okužbam, ki izčrpavajo telo in s tem oslabijo tkiva. Na drugi strani, na primer, dihalne okužbe povzročajo dolgotrajen kašelj, prebavne okužbe povzročajo driske, okužbe sečil povzročajo motnje mokrenja. Vsa ta stanja hkrati povišajo pritisk v trebušni votlini, ki dodatno poveča možnost nastanka kile.«
Opažate kakšno povezanost s slabo prebavo?
Felice Žiža, dr. med.: »Napenjanje pri motnjah odvajanja blata poviša pritisk v trebušni votlini, kar lahko povzroči nastanek kile.«
Kako zdravimo kile?
Felice Žiža, dr. med.: »Grobo ločimo 2 načina: operativnega in neoperativnega (konservativnega). Evropsko herniološko združenje je v letu 2009 objavilo priporočila za obravnavo bolnikov s hernijo. Pri ljudeh, ki imajo manjšo kilo, ki ne povzroča težav, se svetuje opazovanje. Pri ljudeh, ki imajo kilo, ki povzroča težave, je smiselna elektivna operacija. Pomembno je, da prisluhnemo bolnikovim pričakovanjem, da bolniku predstavimo različne tehnike operacije, potek pooperativnega okrevanja in ne nazadnje tudi skupaj izberemo ustrezen čas operacije. Pri vkleščeni kili je operativni poseg nujen. Priporočila Slovenskega združenja za otroško kirurgijo iz leta 2008 so, da se kila pri otrocih operira čim prej. Neoperativno zdravljenje pride v poštev tudi pri bolnikih, pri katerih je operacija kontraindicirana zaradi slabega splošnega zdravstvenega stanja.«
Lahko med čakanjem na operativni poseg normalno opravljamo dnevna opravila?
Tomaž Jakomin, dr. med.: »Načelno lahko opravljamo vse dnevne aktivnosti, ki smo jih do pojava kile. Če kila povzroča nelagodje ali celo bolečine pri določenih aktivnostih, svetujemo, da bolnik teh aktivnosti ne opravlja.«
Nam močne trebušne mišice pri kili koristijo ali škodijo?
Tomaž Jakomin, dr. med.: »Ojačanje trebušnih mišic lahko poslabša lokalno stanje v delu že obstoječe kile. Kjer je prisoten kilni defekt, mišice ni, zato ojačanje sosednjih mišic defekt poveča. Dodatno lahko povečana mišična moč poveča pritisk v trebušni votlini in skozi defekt boči več tkiva.«
Je kirurški poseg nazadnje le neizogiben?
Tomaž Jakomin, dr. med.: »Kirurški poseg je nujen samo, če je kila ukleščena. To pomeni, da vsebine kilne vreče ne moremo potisniti nazaj v trebušno votlino. Najpogosteje je v kilni vreči ukleščeno črevo, redkeje drugi organi. Nevarnost tega stanja je v tem, da je lahko motena prehodnost črevesa ali pa je motena prekrvavitev črevesne stene in se posledično razvije gangrena črevesa. Sorazmerno nujen je kirurški poseg tudi pri velikih kilah, ki močno omejujejo bolnikove vsakdanje aktivnosti že samo zaradi velikosti, pri kilah, ki so močno boleče, in pri kilah, ki povzročajo težave v delovanju organov; najpogosteje je to črevo.«
Se lahko zaceli počena trebušna mrena sama od sebe?
Felice Žiža, dr. med.: »Običajno se to ne zgodi. Kilni defekt se z leti veča, zato je pomembno, da z operacijo ne čakamo predolgo.«
Kje vse v trebušni votlini jo lahko dobimo?
Felice Žiža, dr. med.: »Poleg že naštetih najpogostejših oblik kil (ingvinalna, epigastrična, femoralna, popkovna in incizijska) poznamo tudi redkejše oblike (lumbalne, obturatorne, spigellijeva kila). Pri sumu nanje je pomembno, da družinski zdravnik bolnika napoti k specialistu, kjer bo opravil natančnejšo diagnostiko. Posebna oblika kil so tudi notranje kile, kjer gre za pomik črevesa v že obstoječi žep v trebušni votlini. Teh kil s prostim očesom ne vidimo. Ugotovimo jih najpogosteje naključno pri operacijah v trebušni votlini. Včasih so tudi vzrok za akutne, močne bolečine v trebušni votlini in zahtevajo urgentno operativno zdravljenje.«
Če je ne zdravimo, kakšne so lahko posledice?
Felice Žiža, dr. med.: »Najhujša posledica nezdravljenja ukleščene kile je gangrena črevesa in ne nazadnje lahko tudi smrt človeka. Pogosteje ukleščena kila povzroči motnjo v pasaži črevesa, kar se kaže s slabostjo, z bruhanjem in motnjo v odvajanju blata. Tukaj je pomembno poudariti, da če si bolnik zatipa novonastalo bolečo izboklino v dimljah, ki je na pritisk močno boleča in se je ne da potisniti nazaj v trebuh ali če že obstoječa kila, postane nenadoma boleča in 'nereponibilna', mora takoj obiskati zdravnika.«
Kako dolgo traja poseg?
Tomaž Jakomin, dr. med.: »Operacije različnih kil trajajo različno dolgo. Operacije velikih pooperativnih kil, kjer je potrebna rekonstrukcija celotne trebušne stene, trajajo več ur. Operacije najpogostejših kil trajajo običajno od 30 do 60 minut.«
Kakšno anestezijo uporabljate?
Tomaž Jakomin, dr. med.: »Za operacijo kile lahko uporabimo različne oblike anestezije. Pri otrocih je to običajno splošna anestezija, pri kateri otrok med operacijo spi. Splošno anestezijo uporabljamo tudi pri bolnikih z zelo velikimi pooperativnimi kilami in pri bolnikih, pri katerih so druge oblike anestezije kontraindicirane. Večina operacij kil v naši ustanovi naredimo v t. i. spinalni anesteziji. To je oblika regionalne anestezije, pri kateri bolniku omrtvimo telo od popka navzdol. Bolnik je pri operaciji buden in lahko komunicira z osebjem v operacijski dvorani. Ta oblika anestezije omogoča, da ves čas natančno vemo, kaj se z bolnikom dogaja, bolnik nam lahko pove, ali med operacijo opaža nelagodnosti. Vse pogosteje se uporablja tudi lokalna anestezija. Pri tej obliki anestezije kirurg vbrizga lokalni anestetik v kožo in globlje sloje v okolici kile. Bolnik je med operacijo buden in gre lahko že nekaj ur po operaciji iz bolnišnice v domačo oskrbo.«
Nam približate tudi različne tehnike operacije?
Felice Žiža, dr. med.: »Grobo ločimo odprto in endoskopsko tehniko. Najpogosteje uporabljena odprta tehnika je operacija, pri kateri kilno vrečo reponiramo in čez kilni defekt položimo mrežico. To imenujemo nenapetostna tehnika. Po priporočilih Evropskega herniološkega združenja je ta način ustrezen za bolnike od 18. leta starosti naprej. Na trgu so vedno bolj dodelane mrežice, katerih cilj je, da v telesu sprožijo čim manjšo tujkovo reakcijo. Pri mlajših od 18. leta mrežice ne uporabljamo. Kilno vrečo običajno odrežemo in kilni defekt okrepimo s posameznimi šivi. Smo eden redkih centrov v Sloveniji, kjer opravljamo tudi endoskopske operacije dimeljskih kil. Pri tem načinu operacije bolnika operiramo skozi 3 manjše luknjice s pomočjo endoskopa in posebnih instrumentov. Tudi tukaj kilni defekt prekrijemo z mrežico. Ta tehnika se uporablja predvsem pri ponavljajočih se in obojestranskih dimeljskih kilah.«
In mogoči zapleti?
Tomaž Jakomin, dr. med.: »Ti so zelo redki. Kot pri vsaki operaciji so tudi pri operaciji kile mogoči splošni zapleti, kot so: prekomerna krvavitev med operacijo, alergična reakcija na anestetik in pojav strdkov v spodnjih okončinah (globoka venska tromboza). Zapleti, specifični za operacijo dimeljske kile, pa so predvsem hematom v ležišču kile, oteklina mošnje in občutek gluhosti v dimljah. Med poznimi zapleti pa sta najpogostejša ponovitev kile in atrofija ali redukcija moda na strani operacije.
Spraševala Tjaši Artnik Knibbe.