Bil je izjemen človek, domoljub in detribaliziran vodja, zvest Nigeriji in Nigerijcem. Pogrešali ga bomo," je zapisal David Mark v posebni prilogi popularnega nigerijskega dnevnika This Day, ki je izšla 7. maja, dva dni po uradni objavi predsednikove smrti.

Trinajsti državni poglavar

Pokojni Umaru Musa Yar'Adua, trinajsti državni poglavar v petdesetletni zgodovini Nigerije, prihaja iz častitljive fulanske družine. Njegov oče je bil minister v prvi nigerijski vladi, njegov starejši brat, general Shehu Musa Yar'Adua, pa je bil v letih 1977-1979, v času vojaške vladavine Oluseguna Obasanja, podpredsednik države. Leta 1995 je prišel v konflikt z vojaškimi oblastmi in pristal v zaporu, kjer je tudi umrl. Danes velja za ključno osebnost nigerijske politične zgodovine in po njem se imenuje kulturni center v upravnem središču Nigerije Abudja, v katerem je tudi eden od dveh kino centrov v mestu.

Ko je maja 2007 Umaru Yar'Adua prisegel kot predsednik, ga ni spremljal le družinski ugled, pač pa tudi njegov osebni. Bil je prvi predsednik z univerzitetno izobrazbo. Sam se je razglasil za marksista, kot nekdanji guverner severne države Katsina pa je bil zaslužen za to, da je bila Katsina ena prvih nigerijskih držav, ki so uvedle šeriatsko pravo. Njegovi privrženci, zlasti muslimani, so poudarjali, da je preudaren in odločen mož, ki ve, kaj hoče. V velikem delu domače in tuje javnosti je prevladovalo prepričanje, da je k njegovi zmagi največ pripomogel zgoraj omenjeni Olusegun Obasanjo, ki je zmagal na volitvah leta 1999 in si je v drugem, zadnjem mandatu najprej prizadeval za takšno spremembo ustave, ki bi mu omogočala, da še naprej ostane na oblasti, ko mu je to spodletelo, pa si je po mnenju komentatorjev iskal naslednika, ki ga bo lahko kontroliral, in zato podprl kandidaturo Yar'Adue.

Pokojni predsednik je bil drugačen od svojih predhodnikov. Njegovo posestvo v Abudji ni manjše od drugih, a med legendarnimi pripovedmi, ki so krožile že za njegovega življenja, so tudi njegovi sprehodi po mestu, ko je sam brez varnostnikov odšel po ulici do kioska, da bi si kupil (eno samo) cigareto. Deloval je kot skromen vladar, ki spoštuje svoje sodržavljane in zakon. Ob napovedi, da bo kandidiral za predsednika, je svoje ravnanje opredelil kot služenje narodu. Po ustavi so nigerijski politiki dolžni prijaviti premoženje, ne pa tega tudi objaviti, Yar'Adua je javno razkril svoje premoženje kot guverner Katsine, potem še kot predsednik. Javno je izražal dvom v regularnost volitev, na katerih je bil izvoljen, zato je začel reformo volilnega sistema. Zagovarjal je vladavino prava. V državi, ki jo pretresa korupcija, so to izjemne ideje. Nigerija je z velikimi zalogami nafte in dobrimi 150 milijoni pretežno mladih prebivalcev najpomembnejša država črne Afrike. Skupaj s 16 drugimi državami celine letos praznuje petdesetletnico neodvisnosti in vrednote, ki jih je zastopal njen pokojni predsednik, so dobra popotnica za prihodnjih 50 let.

Ena od stvari, ki jih mediji posebej poudarjajo, je, da je med petimi nigerijskimi voditelji, ki so umrli v času vladanja, samo Yar'Adua umrl naravne smrti. Pravzaprav ni čisto tako. Enajstega maja, teden dni po njegovi smrti, je bila v parlamentu vložena zahteva po preiskavi okoliščin predsednikove smrti. Zahtevo je večina zavrnila z argumentom, da to ne bi bilo v skladu z islamsko religijo, ki ji je pokojni pripadal. Govorice o težavah z zdravjem so se pojavile še pred Yar'Adujevo izvolitvijo in tako dodatno pritrjevale teoriji o šibkem, vodljivem nasledniku. Bolezni, ki so se nadaljevale po izvolitvi, so upočasnjevale že tako počasen tok sprememb, ki bi jih, kot so upali privrženci, utegnil uveljaviti v svojem mandatu. 23. novembra 2009 je predsednik Nigerije Umaru Yar'Adua skrivnostno izginil. Zaradi hude bolezni - kronične bolezni ledvic ali vnetja tkiv okrog srca - so ga prepeljali v kliniko v Savdski Arabiji. Sledili so meseci brez predsednika. V državi, kjer nasprotno od zahodnega sveta politika diktira poslovno življenje, si je kaj takega skoraj nemogoče zamisliti. Vendar se je zgodilo. Zaradi opozoril, da gre za pravno nevzdržno stanje, je bil podpredsednik Goodluck Jonathan, ki je že pred tem opravljal tekoča opravila predsednika, februarja 2010 imenovan za delujočega predsednika. Med nigerijskimi poslovneži v diaspori je prevladalo prepričanje, da je Yar'Adua preminil že pred koncem leta 2009. V medijih so se vrstile novice o poskusih, da bi obiskali predsednika v bolnišnici, a videti ga ni uspelo nikomur. Ko so bile govorice o predsednikovi smrti na višku, se je pojavila novica, da se predsednik s svojim spremstvom vrača v domovino. Agencije so objavile fotografijo bolnišničnega avtomobila na letališki stezi v Abudji, časopisi so do minute natančno popisali njegovo vrnitev, kot tudi poskuse podpredsednika Jonathana, da bi se srečal s predsednikom. Zaman, predsednika ni videl nihče. Situacija, v kateri je Nigerija imela in hkrati ni imela predsednika, se je nadaljevala.

Brzostrelke v dvigalu

Poznavalci so menili, da to ustreza vsem. Prebivalcem islamskega severa, ker imajo formalnega predsednika, prebivalcem katoliškega juga, ker imajo dejanskega predsednika, in Obasanju, ki menda ni izbral samo predsednika, temveč tudi podpredsednika in je zdaj prek Jonathana vodil igro enako kot prej prek Yar'Adue. Začele so se priprave na volitve. Štiriindvajsetega aprila se je Abudja zbudila polepljena s plakati Goodlucka Jonathana, s fotografijo, na kateri nosi črn klobuk s širokimi krajci in spominja na teksaškega oljnega magnata, ki vabi, naj volijo zanj. Akcijo plakatiranja so kasneje pripisali politično nevezani skupini mladih, Jonathan pa je zanikal, da bi na volitvah 2011 nameraval kandidirati.

Zaradi zapletene etnične situacije v Nigeriji je vodilna nigerijska Ljudska demokratska stranka PDP, ki pokriva vse regije in etnije, hkrati tudi edina stranka, katere kandidati imajo kaj možnosti za izvolitev na nacionalni ravni. V času, ko se je Jonathan, ki je seveda tudi njen član, pojavil kot predsedniški kandidat, so stranko pretresali frakcijski boji. Proti predsedniku stranke je bila na sodišču vložena tožba zaradi suma sprejemanja podkupnine. Skupino članov stranke, ki so druge obtoževali korupcije, so izključili iz stranke, taista skupina pa je na sodišču vložila zahtevo po prepovedi sestanka stranke. Vmes sta kandidaturo napovedala še dva najmočnejša člana stranke. Upokojeni general Olusegun Obasanjo, ki je v letih 1977-1979 Nigerijo vodil kot vojak, od leta 1999 do 2007 pa kot civilni predsednik, in general Ibrahim Babangida, ki je leta 1985 izvedel državni udar in potem vladal do leta 1993, ko je najprej razveljavil volitve, na katerih je bil izvoljen Kashimawo Olawale Abiola, le nekaj mesecev kasneje pa ga je, medtem ko je bil na obisku v Egiptu, zrušil neki drug general.

Zadnji teden pred objavo, da je umrl predsednik Yar'Adua, so jutranje in večerne izdaje časopisov kar tekmovale v navajanju prelomnih dogodkov, Transcorp Hilton, največji hotel v Abudji, pa je spominjal na vojaško kasarno. Parkirišče je bilo polno blindiranih avtomobilov in terencev, skoraj vsak drugi avto, ki je pripeljal na dovoz, je imel v spremstvu oboroženega vojaka, brzostrelke v dvigalu so postale stalnica, celo na bazenu si srečal družino z otroki v kopalkah in plavalnim učiteljem, pa oblečenimi pestrno, mamo, očetom s tremi mobilci in varnostnikom z brzostrelko. Za nameček se je v časopisih pojavila vest, da neki odvetnik v Lagosu toži predsednika Yar'Aduo zaradi tega, ker ne opravlja svojega dela. Zelo upravičeno. Bil je predsednik in hkrati to ni bil. Vse je bilo mogoče.

Dva tedna za tem, gledano iz Ljubljane, se zdi, da gre za zgodbo katerega od nollywoodskih filmov, ne pa za zgodovinski trenutek. Pravzaprav ta trenutek še traja, a se bo, verjamem, končal z volitvami. Ibrahim Babangida je med razlogi, zakaj bi kandidiral, navedel, da mladi ne znajo voditi države. Kolumnistka nekega časopisa je odvrnila, da je on tisti, ki jih je oropal za to priložnost, ko je razveljavil demokratične volitve. Meni se zdi pomembno dodati, da se je Nigerija, čeprav je bila, kot pravi pisateljica Chimamanda Ngozi Adichie, še pred sto leti samo beseda na ustih žene angleškega upravnika, do danes razvila v eno najbolj inovativnih nacij na svetu. Razvili so kinematografijo, ki je po prometu tretja in po številu filmov druga na svetu, takoj za Hollywoodom. Prav tako lahko izvolijo predsednika, ki bo nadaljeval ideje, ki jih je pred svojim skrivnostnim odhodom napovedal Umaru Musa Yar'Adua.