Se vam zdijo omejitve hitrosti na slovenskih cestah primerne, bi jih bilo potrebno zaostriti ali morda ponekod (predvsem avtoceste) zaradi razvoja avtomobilov, njihovih motorjev in varnosti celo dvigniti?

Pri določanju in omejevanju hitrosti na cestah je nedvomno treba hitrost obravnavati s številnih zornih kotov. Z ekonomskega vidika, kjer je čas tudi denar, obstaja vedno želja, da se neko blago s točke A na točko B pripelje kar najhitreje, z upravljanja prometa je vidik pretočnosti in mobilnosti izredno pomemben dejavnik, oba pogleda pa sta še kako soodvisna od varnosti. Kaj nam pomaga višja hitrost, ko pa je zaradi njenih posledic v primeru prometne nesreče cesta zaprta ure in ure. Škoda za gospodarstvo in posameznika je v takem primeru praviloma vedno previsoka. Številni dejavniki, ki vplivajo na varen potek prometa glede na hitrost, so praviloma zajeti v sami infrastrukturi cest, stanju in opremi vozil, ravnanju in kulturi voznikov, izobraževanju in preventivi, represivni zakonodaji... Hitrosti, ki so s splošnim zakonskim predpisom omejene in jih omenjate, nedvomno zagotavljajo konsenz med mobilnostjo in varnostjo. Večjo težavo na vseh slovenskih cestah po mnenju številnih članov AMZS in tujcev predstavljajo množica različnih in številnih omejitev hitrosti od 10 km/h pa vse do 130 km/h ter nejasen začetek in zaključek prepovedi. Veliko pripomb se nanaša tudi na (ne)upravičenost omejitve na določenem cestnem odseku, žal nemalokrat tudi umestno.

Kateri so po vašem mnenju glavni vzroki, da se vozniki "spozabijo" in prekoračijo hitrost, ki je predpisana za vožnjo po določenih cestah?

Dejstvo, da je v Sloveniji hitrost še vedno najpogostejši vzrok za nastanek prometnih nesreč, med najhujšimi nesrečami celo v 36 odstotkih, veliko pove. Tujci, s katerimi imamo na AMZS veliko stikov, nam nemalokrat povedo, da se jim zdi, da se pri nas promet odvija hitreje, agresivno in da prometni znaki za omejitev hitrosti nemalokrat služijo kot okras. In če je to opazka z ene strani, nam profesionalni vozniki, ki poznajo slovenske ceste kot lasten žep, nemalokrat povedo, da so prometni znaki za omejitev hitrosti nemalokrat postavljeni ali celo "pozabljeni" na mestih, kjer tovrstne omejitve preprosto niso potrebne, kar še posebno velja za lokalne ceste. Radar za tovrstnimi znaki zagotovo ne prispeva k večji prometni varnosti!? Velik problem pa predstavlja predvsem tujcem nepoznano zakonsko določilo prenehanja omejitve za križiščem. Tako se nemalokrat znajdejo v situaciji, da z vstopom v naselje hitrost zmanjšajo na 50 km/h, ta se pozneje omeji na 60 km/h, to omejitev "prekliče" naslednje križišče in prekoračitev je že tu. Kljub vsemu, pa izkušnje inštruktorjev AMZS v centru varne vožnje Vransko ter izvedene evalvacije tečajnikov kažejo na težavo nerazumevanja hitrosti, nezavedanja njenih posledic, predvsem pa dojemanja reakcijske poti in poti ustavljanja.

Neprilagojena hitrost je sicer ena glavnih težav v prometu in je kriva za ogromno nesreč s tragičnimi posledicami. Smo slovenski vozniki v zadnjih letih na tem področju naredili kakšen korak naprej in zmanjšali število tovrstnih prekrškov ali je položaj nespremenjen?

Neprilagojena hitrost že v svoji osnovni zakonski terminologiji žal nemalokrat prenaša določene infrastrukturne pomanjkljivosti in odgovornosti na voznike. Primer, ko se na nekem cestnem odseku pri mokri cesti pripeti letno enormno število prometnih nesreč, po preplastitvi vozišča pa pod istimi vremenskimi pogoji nesreč ni, sta obveza in odgovornost voznika, da prilagodi hitrost vožnje stanju in razmeram na cesti, nekaj, kar težko razumemo, še bolj težko pa udejanjimo. Pa da ne bo pomote, tu ne gre za opravičevanje v primerih, ko je zaradi agresivne, objestne in dejansko prehitre vožnje nastanek nesreče neizbežen. Govorimo seveda o problematiki, ki je ne smemo metati v isti koš in jo je treba še kako individualno obravnavati, preučiti glede na konkreten primer, konkretno cesto in odsek ter okoliščine. Zakaj? Zato, ker smo jutri tudi sami lahko vpleteni v podoben primer in naša naloga je, da na to opozorimo in odpravimo vzroke za nastanek nesreč.

Kam pa se slovenski vozniki glede prekoračitev hitrostnih omejitev in posledično nesreč zaradi neprilagojene hitrosti uvrščamo v primerjavi z drugimi evropskimi vozniki? Kje so glede tega najbolj zgledni (in bi bili lahko zgled tudi nam) ter imajo zato tudi najmanj nesreč, kje pa so najslabši?

Hitrost je v slovenskem prostoru še vedno uradno najvišji vzrok (37 odstotkov) za nastanek prometnih nesreč. Podobno težavo je imela tudi Francija, ki je z nakupom številnih stacionarnih radarskih naprav ter naprav za sektorsko merjenje hitrosti to težavo uredila. Represiji so vzporedno sledili tudi s številnimi izobraževalno-preventivnimi vsebinami, za kar menimo v AMZS, da je tudi pravi ključ primera dobrih praks.

Kaj bi lahko storili, da bi bilo prekoračitev omejitev hitrosti v prihodnosti manj?

Sožitje in simbioza med vzgojo, izobraževanjem, preventivo na eni strani ter verjetnostjo, da bomo pri napaki "zasačeni" ter primerno, hitro in učinkovito sankcionirani, je zagotovo model, ki se je v številnih državah EU in po svetu izkazal za učinkovitega.