Pisatelj Feri Lainšček je nekakšen literarni multipraktik, saj je tokrat z delom Sprehajališča za vračanja svoj raznovrstni opus, ki zajema tako romane kot radijske igre, pravljice in kratko prozo, dopolnil še z novo obliko na slovenskem ustvarjalnem polju romanom v verzih. Vendar avtor z omenjeno obliko ne hlepi po literarni atrakciji, temveč je vanjo pahnjen zaradi poskusa, da bi zaobjel dvojnost naše eksistence, in sicer prekrivanja videza in resnice. Zgodba o prešuštvu in zločinu iz ljubosumja, v katero se vseskozi vrivajo duhovi umrlih, je nekoliko potisnjena v ozadje, saj se pred njo rine večplastna struktura dela, ki bralca požene v razmislek o zgodovini evropskega romana. Oblika torej povsem nadvlada vsebino.