Tveganje je pri reševanju spora s pomočjo tretjega po besedah predsednika države, ki je tudi strokovnjak za mednarodno pravo, seveda prisotno. Gre pa po njegovem prepričanju za razumno tveganje, saj so v sporazumu naloge arbitražne komisije, pravne norme in druga pravila dovolj dobro opredeljeni. Ne verjame torej, da lahko s sprejemom arbitražnega sporazuma Slovenija kar koli resnega izgubi.
Tako na navedbe nasprotnikov sporazuma o možnosti izgube statusa pomorske države odgovarja, da Slovenija je in bo pomorska država in da ji tega statusa ni mogoče vzeti. Prav tako ne vidi, da bi lahko arbitražni sporazum prinesel kakršno koli nevarnost za Luko Koper. "To je izmišljen argument in ustvarjanje strahu, ki je nepotreben," poudarja Türk. In dodaja, da je za rešitve sporov potrebno nekaj poguma in tega je sedaj treba izkazati. Predsednik republike je tudi prepričan, da ni mogoče, da arbitri ne bi določili teritorialnega stika z mednarodnimi vodami, saj je to ena od ključnih točk mandata arbitražne komisije. Arbitraža pa mora izpolniti svoj mandat.
Ocene treh razumnikov Franceta Bučarja, Tineta Hribarja in Borisa Pahorja, da je arbitražni sporazum akt kolaboracije z okupatorjem, je Türk ocenil kot čustvene in pretirane. V referendumski kampanji je slišati veliko težkih besed, kar pa po mnenju predsednika države ni dobro. Upa pa tudi, da do kakšnih incidentov ne bo prišlo. Prav je namreč, da se referendum izvede s potrebnim dostojanstvom, saj smo Slovenci dostojanstven narod.
Razpravo je torej po Türkovem prepričanju treba voditi na osnovi resničnih argumentov in se vrniti k realnosti. Ta pa je, da ima Slovenija pred sabo arbitražni sporazum, ki ji daje možnost, da mejno vprašanje reši natančno tako, kot je predvidela s temeljno ustavno listino 25. junija 1991. Tako kot vlada tudi predsednik države ocenjuje, da je sedanji status quo slab; nastajal je v daljšem obdobju z vrsto enostranskih dejanj. Vendar pa arbitražni sporazum določa, da noben enostranski dokument ali dejanje po 25. juniju 1991 za arbitražno sodišče nima pravnega pomena.
Predsednik republike je tudi izrecno poudaril, da sporazum ni otrok tega trenutka, temveč rezultat zelo dolgega procesa. Iz vseh dosedanjih poskusov reševanja spora se je v dveh desetletjih izkristalizirala neka rešitev, ki ni odvisna od današnjih razmer. Pomembno je torej, da se arbitražni sporazum depersonalizira in se ga ne veže na politične osebnosti današnjega trenutka ter se ga razbremeni argumentov, ki nimajo prave povezave z vsebino sporazuma.
Je pa predsednik države kritičen do ustvarjanja strahu na obeh straneh oziroma tudi do izjav, kakršno je včeraj dal premier Borut Pahor, da bi zavrnitev sporazuma vodila v izolacijo Slovenije. Türk sicer ocenjuje, da bi bile posledice zavrnitve sporazuma neprijetne. Zato, ker je bil ta že ratificiran v obeh parlamentih. V mednarodni praksi pa velja, da je ratifikacija praviloma zadnje dejanje v procesu sprejemanja mednarodne pogodbe. Je pa referendum demokratični instrument in treba je zaupati v dobro presojo državljanov in državljank.
