Kandidiral je za župana bosansko-hercegovske občine Trebinje. Na volitvah je zmagal. Občina Trebinje je bila pomembna strateška točka. Tam je stala logistična baza jugoslovanske armade. Jugoslovanska armada je to logistično bazo potrebovala za obleganje Dubrovnika. Ko je župan Vučurević komentiral barbarsko obstreljevanje starodavnega hrvaškega mesta, je rekel: "Če bo treba, bomo zgradili še lepši in še starejši Dubrovnik."
Na Božidarja Vučurevića smo bolj ali manj pozabili. Obljuba, da bo iz razbitega Dubrovnika naredil še lepše in še starejše mesto, pa je večna.
Logiki, s katero je operiral trebinjski kamionar, se je približal predsednik slovenske vlade Borut Pahor. S celotno vladno ekipo je obiskal kraj, ki ima za slovensko nacionalno identiteto podoben pomen kot za Dalmacijo in Hrvaško Dubrovnik. Lipico. Med obiskom Lipice je dal vedeti, da se ne ukvarja več zgolj s širokopoteznim reševanjem odnosov znotraj družbe. Ne ukvarja se več zgolj s širokopoteznim reševanjem odnosov med različnimi družbami, organiziranimi v države. Ukvarja se tudi z urejanjem odnosov med družbo, skozi stoletja kultivirano kraško krajino in naravo. Recept, s katerim je postregel, ko je predstavil svojo vizijo reševanja odnosov med družbo, starodavno kulturno krajino in naravo, je zelo enostaven - v Lipici bomo razširili igrišče za golf: "Dodatnih devet lukenj bi zgradili na terenu, ki je zdaj zaraščen in kjer ne bi ranili narave, nasprotno, uredili bi jo."
Da je "teren" okoli Lipice zaraščen? Prvič, tisto, kar stoji okoli Lipice, ni "teren". Je krajina. Je zelo specifična krajina. Specifična je zato, ker predstavlja mešanico kraške narave in stoletja trajajočega premišljenega kultiviranja. Lipica so pašniki. So travniki. Lipica je občutljiv kraški ekosistem. Ambicija predsednika vlade je, da bi "zaraščeni teren" uredili.
Terenov, ki kličejo po urejanju, ima Slovenija kar precej. Simpatično urejanje terena se je denimo pripetilo na ozemlju, kjer je nekoč stala deponija za ljubljanske smeti, potem pa so ta teren prekrili z zemljo in ga spremenili v igrišče za golf. Vendar igrišče za golf ni neokrnjena narava. Zelena trava igrišča za golf ima z naravo približno toliko skupnega kot imajo z naravo skupnega hrenovke. Zelena trava, ki raste na nekdanji smetarski deponiji in omogoča igranje golfa, je pozornosti vreden civilizacijski dosežek. Vendar civilizacijski dosežek ni vrnitev narave. Igrišče za golf je zmes umetno proizvedenih semen, umetnih gnojil in pesticidov.
Predsednik vlade bi "zaraščene terene" Lipice rešil tako, da narave ne bi ranil, ampak bi jo uredil. Naravo bi uredil z igriščem za golf. Če je kamionar Vučurević obljubljal še lepši in še starejši Dubrovnik, nam Pahor obljublja še lepšo in še bolj naravno Lipico. Božidar Vučurević je še lepši in še starejši Dubrovnik postavljal ob pomoči artilerijskih granat. Še bolj naravno Lipico bomo dobili ob pomoči umetno napeljane vode, umetno vzgojenih semen trave, umetnih gnojil in pesticidov. Kaj bo naslednji podvig? Še lepše in še bolj naravne Škocjanske jame z betonirano rečno strugo?
