Ob tem je kar nekoliko neopazno ostalo dejstvo, da je član novih italijanskih prvakov tudi Gregor Jerončič, ki v finalu sicer ni igral. Za 35-letnega slovenskega veterana je to druga italijanska krona, saj je prvo osvojil prav v dresu Trentina pred dvema sezonama. Po tem velikem uspehu smo ga poklicali v severozahodno Italijo in se zapletli v zanimiv pogovor.

Najprej čestitke za "scudetto". Lahko na kratko opišete finalni obračun?

Posebnost je bila, da je bila ena sama tekma na nevtralnem igrišču. Finalne serije so se v preteklosti igrale na tri ali pet tekem, letos pa ni bilo kalkuliranja: si v formi ali pa nisi. Finale je bil velik uspeh tudi za medije in sponzorje, saj je bilo vse zgoščeno na eni tekmi. Negativno stran je najbolj občutil Trentino. Celotno sezono je vodil v državnem prvenstvu, nato pa v eni tekmi vse izgubil.

Trentino je že drugo leto zapored izgubil v finalu italijanskega prvenstva, potem ko je osvojil vse mednarodne lovorike.

Italijansko prvenstvo je eno od najmočnejših. Vsaka ekipa lahko premaga vsako. Najboljši, kot so Trentino, Cuneo in Treviso, igrajo še v evropskih pokalih, potem je tu še močan italijanski pokal, tako da pride do izraza utrujenost, še posebno, če na koncu odloča ena tekma. Če bi igrali na dve ali tri zmage, bi imel Trentino prednost domačega igrišča. S tem bi lahko stvar na koncu drugače izpeljal.

Moštvo Cunea ima v svojih vrstah kup igralcev, starih več kot 30 let. Kakšno vlogo je igrala vaša večja izkušenost?

Z leti pridobiš tisto zrelost, da v določeni situaciji ali na eni tekmi pokažeš največ. Trentino nas je v prvem nizu povsem nadigral, saj je začel zelo fizično, a tega ritma igralci niso mogli nadaljevati, ker se ga preprosto ne da. Stvari se po prvem nizu vedno nekoliko umirijo, do izraze pa je prišla naša glavna kvaliteta, da vedno verjamemo v svoje sposobnosti. Bili smo potrpežljivi in jim vsilili našo igro ter tako prišli do zmage.

To je za vas drugi naslov italijanskega prvaka. Kateri vam je ljubši?

Na naslova gledam iz dveh perspektiv. Tisti s Trentinom je bil precej slajši. Prvič zato, ker je bil prvi, drugič pa zato, ker sem igral. Letos sem naslov prislužil s klopi, a če gledam s strani ekipe, je vsekakor izjemnega pomena.

Zaradi poškodbe tetive ste morali izpustiti začetek sezone.

Poškodba tetive potrebuje šest mesecev rehabilitacije, nato pa se je treba vrniti v pravo fizično pripravljenost. Ekipa je začela priprave, dobila ritem z določenimi igralci, ki so nato šli do konca. Od letošnje sezone sem pričakoval več, a včasih se je treba preprosto podrediti ciljem kluba.

Kako je z vašo prihodnostjo pri Cuneu?

Od 18. leta stojim na igrišču in igram vse tekme. S tega vidika je bila letošnja sezona zelo naporna, saj nisem navajen na to, da sedim. Zagotovo bi še rad igral odbojko, a z aktivno vlogo na igrišču, ne s klopi. Glede tega bom moral z vodstvom kluba razčisti, nato pa bomo videli, kako naprej.

Že dolgo igrate v tujini, od tega deset let v Italiji. Kje vam je bilo najlepše?

Imam dve zares lepi izkušnji. Prva je iz Nemčije, kjer sem igral za Friedrischafen. Tam sem preživel dve leti v krogu soigralcev, v katerem smo bili res pravi prijatelji. V Italiji mi je bilo marsikje lepo, a pri Trentinu mi je bilo najbolj všeč. Že res, da smo preživeli mnoge ure v telovadnici in na dolgih potovanjih, toda igranje za ta klub je bil čisti užitek. Bil sem v krogu igralcev, ki so bili pokončni ljudje, vedeli so, kaj hočejo in zakaj so tam. Tudi zunaj dvorane je bil velik užitek družiti se s temi igralci.

Kakšen je vaš pogled na letošnji pohod ACH Volleyja v ligi prvakov? Med drugim so izločili tudi Macerato.

Prvo tekmo proti Macerati sem gledal in že takrat sem dejal, da ima ACH možnosti, če bo igral svojo igro. Za ACH je zelo uspešna sezona, na vseh ključnih tekmah pa je igral s slovenskimi igralci. Vidi se, da tudi v Sloveniji lahko naredimo kvalitetne igralce, na tem je treba graditi in dati priložnost mladim.

Spremljate kaj slovensko reprezentanco?

Ne kaj preveč, saj ko je čas za reprezentančne tekme, imam počitek in odbojko izključim iz glave. Slovenske igralce spremljam predvsem prek ligaških tekem in tudi ACH sem gledal na final fouru lige prvakov. Vem, da skoraj polovica reprezentance prihaja iz ACH. Nimamo veliko igralcev, zato moramo vleči pametne poteze.

Kako dvigniti popularnost odbojke? Sami ste recimo vrhunski igralec z mnogimi lovorikami, pa ste širši slovenski javnosti precej neznani…

Rad imam intimo in nikoli se ne želim izpostavljati, da bi bil po televiziji, po časopisih… Odbojka je v primerjavi z ostalimi športi v ozadju in odbojkarska zveza bi morala več vlagati v popularnost tega športa. ACH je v zadnjih letih poskrbel za odbojkarski bum, temu pa bi se moral pridružiti še kakšen klub. Imamo dobre igralce in sedaj tudi reprezentanco. No, imeli smo jo tudi v preteklosti, a se ni znalo izkoristiti pozitivnih momentov, ki jih je imela odbojka.