Tovrstno početje je dokazljivo trajalo deset let, pri čemer pa ni izključeno, da so se slovenski žičničarji o cenah smučarskih vozovnic dogovarjali dlje časa. Po nekaterih ocenah so morali smučarji na slovenskih smučiščih zaradi kartelnega dogovora plačevati za četrtino dražje smučarske karte, kot bi jih, če bi na trgu obstajala konkurenca. Po naših informacijah bo v nekaj dneh UVK, ki ga vodi Jani Soršak, proti žičničarjem v upravnem postopku izdal odločbo. Kot je običajno v postopkih, ki jih v podobnih primerih vodi UVK, bo skoraj gotovo sledil izrek globe, ki lahko doseže do deset odstotkov letnega prometa slovenskih žičničarjev.
UVK je postopek proti žičničarjem - RTC Krvavcu, Uniorju Kovaški industriji, ATC Kaninu Bovec, Hotelu Cerkno, ŠC Pohorje, RTC Žičnicam Kranjska Gora in Združenju slovenskih žičničarjev (ZSŽ), ki deluje v okviru GZS - sprožil oktobra lani. V postopku je bilo ugotovljeno, da predstavljajo šolsko obliko kartela. Da je pri oblikovanju cen smučarskih vozovnic prihajalo do hujše kršitve protimonopolne zakonodaje, je ugotovila tudi evropska komisija. Slovenski žičničarji namreč niso sklepali le splošnih sporazumov o hkratnih podražitvah cen smučarskih vozovnic, ampak so se tudi dogovarjali, v katerih razredih (otroci, odrasli,...) v posameznih letih ne bodo spreminjali cen in v katerih jih bodo.
Ko smo v Dnevniku razkrili, da sta tako UVK kot evropska komisija ugotovili, da so slovenski žičničarji kršili protimnonopolno zakonodajo in da jih bo UVK oglobil, je Unior pri vladi zahteval, da se tako Soršak kot vsi zaposleni v UVK izločijo iz postopka. Toda vlada je zahtevo Uniorja zavrnila, saj ni obstajal nikakršen dvom v Sorškovo nepristransko delo. Poleg tovrstnega pritiska na UVK so po neuradnih informacijah žičničarji v zakulisju lobirali pri pomembnih predstavnikih vlade glede izida postopka, pri čemer pa so se vsi njihovi poskusi izjalovili.
Kolikšno globo bo Soršak izrekel žičničarjem, je težko napovedati. Kot olajševalno okoliščino jim je šteti nezavidljiv finančni položaj. Po drugi strani pa oteževalno okoliščino predstavlja dejstvo, da so se slovenski žičničarji kartelno dogovarjali dolgo časa. Pri tem ne gre spregledati, da so morali smučarji na slovenskih smučiščih plačevati enake cene smučarskih vozovnic, kot bi jih plačevali na bistveno večjih smučiščih v tujini. Z drugimi besedami povedano, slovenski smučarji so morali po mednarodnih standardih na tretjerazrednih slovenskih smučiščih (glede na starost naprav in velikosti smučišč) plačevati višje cene, kot bi jih plačevali na primerljivih smučiščih v tujini.
sebastjan.morozov@dnevnik.si
