Sogovorniki okrogle mize v Cankarjevem domu, ki jo je pripravilo Slovensko združenje za duševno zdravje, so spregovorili o vsebini in pogostnosti poročanja o duševnih boleznih ter tudi o tem, kdo lahko najbolj pripomore k destigmatizaciji oseb s težavami v duševnem zdravju.

Predstavniki nevladnih organizacij s področja duševnega zdravja so uvodoma izpostavili konkreten primer poročanja medijev o incidentu v društvu za duševno zdravje ter opozorili na senzacionalistično poročanje.

Medtem je novinarka Dela Milena Zupanič stopila v bran novinarjem, ki se po njenem mnenju "pozitivno odzivajo in ne trgajo ljudi", ki imajo težave. Ko pa nekdo zagreši kriminalno dejanje, novinarji vse take osebe obravnavajo enako, je poudarila.

Zastopanost neke teme v mediju pa je po njenih besedah odvisna od družbene moči nosilca teme. "Žal se je treba zavedati, da živimo v času kapitalizma. V tem smislu tudi mediji podlegamo nareku kapitala, a ne neposredno, temveč zaradi takšne družbene klime," je dejala. Pojasnila je še, da je Delo v zadnjih petih letih o področju duševnega zdravja pisalo v 20 člankih, o bančništvu pa v 1426 sestavkih.

Psihiatrinja Vesna Švab ocenjuje, da je medijsko poročanje o duševnem zdravju v Sloveniji nad povprečjem in je fenomen dobrih praks. Glede samih mitov o duševnih bolnikih je pritrdila, da duševni bolniki v veliki večini niso nevarni. Obstaja pa skupina ljudi, ki lahko zaradi svoje motnje povzročijo nasilje nad sabo in nad drugimi in jih je zato treba zdraviti.

Izpostavila je pomanjkanje zdravstvenih služb v nevladnih organizacijah, ki delujejo na področju duševnega zdravja. Za to je po njeni oceni odgovorna država, ki jo k financiranju takih storitev poziva tako stroka kot uporabniki. Tudi destigmatizacija je naloga države, še poudarja psihiatrinja.

Novinarka Tepina ocenjuje, da stigme o duševnem zdravju najbolj odpravljajo primeri dobrih praks. Strinja pa se, da je stvar etike in znanja novinarja, kako neko temo obravnava. Tepina kot problem izpostavlja prizadevanje za plasiranje takih tem v informativne oddaje.

Več prostora za diskurz je po njenih besedah v polemikah, pri tem pa je problem, kako za sogovornike pridobiti uporabnike. Z osebnimi zgodbami bi bilo namreč po njenih besedah manj senzacionalističnih prispevkov, ob čemer meni, da je poročanje o duševnem zdravju večkrat pozitivno kot negativno.

Podpredsednica društva za duševno zdravje Altra Suzana Oreški ocenjuje, da so poročanja medijev o duševnem zdravju pozitivna, a opozarja na negativne osebnostne lastnosti, ki jih mediji osebam s težavami v duševnem zdravju pripisujejo. Tako npr. shizofrenijo povezujejo z umori. Raziskave po njenih besedah kažejo, da se okoli 87 odstotkov splošne javnosti o temah s področja duševnega zdravja nauči iz medijev.