Na ne preveč zahtevnem enodnevnem izletu v hribe se je nenadoma zrušil moški, star nekaj več kakor petdeset let.

Prisotni so mu takoj priskočili na pomoč, saj se je zdelo, da ne diha več. Nekdo ga je uščipnil v roko, pa se mož sploh ni odzval. Njegovi spremljevalci so bili vsi iz sebe in niso vedeli, kaj storiti. Nekdo izmed njih se je spomnil, da je nekaj podobnega že večkrat videl na televiziji, in je mrzlično začel oživljanje usta na usta. Mimo je prišla upokojena bolniška sestra in je skupini predlagala, naj začno masažo srca, vendar je ni nihče poslušal. Minute so tekle, okoli negibnega moža se je kmalu nabrala gruča radovednežev, ki je hrupno razpravljala, kaj bi bilo treba storiti. Nato se je nekdo spomnil in poklical po mobitelu reševalce. Ko je prišel rešilni avtomobil z defribilatorjem, je bil mož že mrtev. "Od sedaj bom hodila na izlete le še z masko za umetno dihanje," je izjavila bolniška sestra.

Tak dogodek, ki pretrese vse, je danes vsakodnevna resničnost. Na stotine ljudi doživi vsako leto zastoj srca, ki ga preživi le peščica. Ti preživijo le, če jih v kritičnih treh do petih minutah, ko nihajo med življenjem in smrtjo, rešijo tisti, ki vedo, kaj je treba narediti v takem trenutku. Prva pomoč, ki jo nudijo spremljevalci ali pa naključno prisotni, reši le malokaterega.

Usta na usta ali masaža

Toda kakšna je pravilna prva pomoč? Je treba tistega, ki mu je zastalo srce, položiti v bočni položaj, kakor so se naučili v tečaju prve pomoči? Pri taki nesreči, tako so pokazale številne mednarodne raziskave, dobi pravilno prvo pomoč manj kakor tretjina ponesrečencev. Večina prisotnih ne pomaga, ker se preprosto bojijo, da bodo naredili kaj narobe, ali pa ker se jim gnusi, da bi tujo osebo, ki ima mogoče v ustih še ostanke bruhanja, oživljali z metodo usta na usta. Toda prav ta metoda naj bi bila po najnovejših dognanjih precenjena. Primerna naj bi bila samo za utopljence in otroke, saj imajo ti težave s krvnim obtokom zaradi pomanjkanja kisika. Pri odraslih je umetno dihanje ne samo nepotrebno, temveč tudi nevarno, saj na tak način prekinemo masažo srca. Pri vsakem umetnem vdihu namreč preteče 15 do 30 sekund, da se krvni obtok zopet zažene. Ta presledek pa je lahko usoden. To velja tudi takrat, kadar začnemo oživljanje z dvema umetnima vdihoma usta na usta in nato tridesetimi močnimi masažami srca z pogostostjo stokrat na minuto.

Vendar je umetno dihanje v tečajih prve pomoči še vedno alfa in omega vsega. Masaža srca in defibrilator sta omenjena povsem na koncu. Pri tem pa vsi pozabljajo, da je v takih trenutkih najvažnejša prekrvavitev možganov. Danes vemo, da je v prvih minutah v krvi še dovolj kisika, ki omogoča delovanje možganov. Pogoj za to pa je, da so možgani stalno dovolj prekrvavljeni in prav zato je treba takoj začeti masažo srca. Le masaža srca pomeni "nadomestni krvni obtok", ki potiska kisik k organom in odvaja škodljive snovi, ki nastanejo pri presnovi. Tudi znana American Heart Association zagotavlja, da je treba pri odraslih, ki se nenadoma nezavestni zrušijo, uporabljati samo masažo srca. S tem naj bi se število preživelih več kakor podvojilo.

Pokliči prvo pomoč

Odpoved umetnemu dihanju in prehod k takojšnji masaži srca se ni pokazala kot uspešnejša metoda le takrat, ko jo uporablja medicinsko osebje, ampak tudi kadar se je lotijo naključno prisotni pri dogodku. Statistika poklicnih reševalcev v ameriški zvezni državi Arizona je namreč pokazala, da je bilo rešenih celo trikrat več oseb, če se je pri njihovem reševanju uporabljala samo masaža srca. Ta ameriška priporočila se vedno bolj upoštevajo tudi v Evropi. Pri tem so Američani svoja priporočila skrčili na dvoje pomembnih korakov. Najprej je seveda treba poklicati prvo pomoč, nato pa začeti masažo srca, ki je pravzaprav preprost postopek, ki ga je mogoče osvojiti v nekaj minutah. V sredini prsnega koša je treba z obema rokama hitro in močno potisniti navzdol. Pri tem je popolnoma nepomembno, v katero smer kažejo prsti in ali z rokami potiskamo do milimetra natančno v sredini prsnega koša. Pomembno je, da začnemo masažo takoj in da ne prenehamo, dokler ne prispe medicinska pomoč. (ps)