Boste kdaj napisali knjigo o vašem obdobju v Istrabenzu (kako ste postal predsednik uprave, ideje, načrti, zakulisna dogovarjanja, vplivi, pritiski, "delitve teritorija", ...)?

Da, ideja za knjigo ni slaba, saj se zdi, da sicer ne bo moč pojasniti vloge vseh v primeru Istrabenza, posebej nekaterih politikov, ki so s populističnim nastopanjem in »protitajkunskimi« gesli v resnici skoraj ustavili načrt finančne sanacije Istrabenza, ki sem ga predlagal že pozimi 2008. Skorajda identičen je bil sprejet več kot leto dni pozneje. Zakaj je politika do konca pritiskala na banke in lastnike, da bi pognali Istrabenz v stečaj, kako to, da se odvetnik Senica, kot beremo v vašem časopisu, rad postavlja s tem, da bo sodeloval pri prodaji Istrabenzovih naložb, in vse drugo bi bilo verjetno res lahko pojasnjeno šele v knjigi. Sicer pa v zvezi z mojim prihodom v Istrabenz ni nobenih skrivnosti, večkrat je bilo pojasnjeno, da me je povabil nekdanji predsednik uprave Janko Kosmina.

Kako je lahko naložba v izgradnjo hotela Kempinski, ki je bila na začetku ocenjena na okoli 30 milijonov evrov, vmes narasla na (uradnih) več kot 70 milijonov evrov, na koncu pa je bila celo višja od 100 milijonov evrov? Kakšna je torej vloga oz. odgovornost nadzornega sveta družbe Hoteli Palace oziroma Istrabenz Turizem v tej zgodbi?

Takega hotela med Benetkami in Dubrovnikom ni bilo in podobnega še dolgo ne bo. Sprehodite se po njem. Dvajset let ga nikomur ni uspelo obnoviti. Nam je kljub težavam, ki jih predstavlja obnova starega propadajočega objekta in to še takih dimenzij, uspelo. Saj poznate prevladujoče mnenje, da je staro hišo ceneje podreti in narediti novo, kot pa jo prenavljati in to dejstvo je bilo podcenjeno. Kljub temu je primerjava cene izgradnje na sobo povsem primerljiva s cenami izgradnje hotelov te kategorije v Evropi. Spomeniško varstvo je močno podražilo naložbo, zamenjava arhitektov tudi, sprememba koncepta hotela med gradnjo in izgradnja lokalne infrastrukture, ki je obremenila naložbo tudi, vrsta objektivnih pa najbrž tudi subjektivnih razlogov je storila svoje, občina recimo ruševin ni prodala za 1 euro ampak za nekaj milijonov, itd.. Investicijo je vodila hčerinska družba skupine Istrabenz Turizem in uradna številka o več kot 70 milijonih drži.

Zakaj ste leta 2007 kupovali delnice Petrola po približno 1.100 evrov za delnico?

Vstop Istrabenza v Petrol je posledica naših analiz, pogajanj med družbama o sodelovanju na energetskih področjih, na naše odločitve pa je v tistem času vplivala tudi namera Lukoila, da vstopi v Petrol, kar so javno podpirali uprava Petrola, njen nadzorni svet in vlada. Kaj bi to pomenilo za Istrabenzovo energetiko verjetno ni težko razumeti. Nikoli nismo kupovali delnic Petrola po 1.100 evrov. Najvišja posamična cena nakupa je bila res 1.000 evrov, kar je nižje kot je bila najvišja cena na ljubljanski borzi, ki je bila tudi 1.010 evrov v letu 2007, toda naše povprečne cene nakupov so bile 797 evrov v letu 2007, v letu 2008 pa 814 evrov. Takratna vrednotenja Petrola, ki smo jih poznali, so bila preko 1.000 evrov na delnico.

Ali so govorice o prodaji DrogaKolinske resnične? Če so, komu se bo ta slovenski prehrambni gigant prodajal?

Cilj finančne sanacije Istrabenza je vzdržna zadolženost finančnega holdinga. Prisilna poravnava je določila nekatere mejnike tega procesa, ki bo trajal nekaj let. Glede na zahteve tega procesa sicer ne kaže, da bi bilo potrebno DrogaKolinsko kar takoj prodati. Res pa je videti, da se je nova uprava Istrabenza odločila, da bo poskušala najti kupca za to sicer največjo družbo v skupini in si s tem odpreti možnost novega dogovora z bankami v smeri prostovoljne poravnave. Leta 2008, pred izbruhom finančne krize, je to poskušala izpeljati tudi moja uprava, vendar nismo uspeli, član nadzornega sveta Tone Turnšek je zaradi te namere odstopil. Finančni holdingi pač kupujejo in prodajajo naložbe, Istrabenz je bil že tako podjetje, ko sem vanj prišel. Spomnite se, da je pred tem prodal deleže v Simobilu, zavarovalnici Adriatic, Koprski banki, trgovini z avtomobili, itd.. Prodaje so bile vedno nepopularne, toda družbe uspešno poslujejo naprej.

Kaj menite o postopku prodaje delnic Mercatorja, ki so jih banke zaplenile Istrabenzu, pod vašim vodstvom, in Pivovarni Laško, pod vodstvom Boška Šrota?

Glede na to, da smo se z bankami upnicami štiri mesece pogajali o finančni sanaciji Istrabenza in, da smo za dogovor določili datum, je bila zaplemba, ki se je zgodila pred koncem tega procesa pogajanj o prostovoljni poravnavi, neposlovna in nenavadna. Pogodb, ki so bile osnova za podobna dogajanja na Pivovarni Laško, ne poznam. Zato jih ne morem komentirati. Kot veste je dogovor o prisilni poravnavi prodajo zaplenjenih delnic vrnil pod okrilje Istrabenza.

Se vam zdi ravnanje UniCredit banke Slovenija, ki jo vodi France Arhar, v procesu prodaje delnic Mercatorja sporno? Namreč banka je nastopala v konzorciju kot prodajalec delnic, v sodelovanju z Agrokorjem kot kupec, po drugi strani pa ima med nadzorniki Mercatorja tudi svojega predstavnika Stefana Vavtija? Se vam zdi to higienično oziroma ali je to moralno sporno?

Unicredit je globalna finančna institucija, ki je ni moč primerjati z ravnanjem tistih, ki so omejene zgolj na nacionalni nivo. Mercator je v času, ko je bil njegov delničar Istrabenz, uspešno prešel nacionalne meje s pomembno akvizicijo na srbskem trgu, postal je zanimivejši za potencialne tuje vlagatelje. Aktualna dogajanja v zvezi s prodajo delnic Mercatorja pa kažejo, da je botre zanje potrebno iskati tudi v politiki. Vsekakor je Mercator izjemno pomembna družba in odločitve v zvezi z njim marsikje krojijo zelo vplivni krogi, poglejte le najnovejše pismo o nameri glede Merkurja. Hočem reči, da tudi namera KAD, da ponovno vstopi v Mercator, pa odločitev domačih bank, da ne bodo prodajale delnic MELR, pa vesti, da od Pivovarne Laško pričakujejo, da bo prej prodala pijače kot delež največjega trgovca kažejo, da je potrebno pogledati v ozadje teh procesov.

Kdo od politikov vam je pomagal, da ste dobili posojila v NLB in drugih bankah z državnim lastništvom, zato da bo slovenska država počistila s preteklostjo in odprla novo poglavje v svojem gospodarskem razvoju?

Današnji politiki sicer res bankam kar preko medijev sporočajo koga kreditirati in koga ne, izstopa seveda gospodarski minister. Nekatere bančnice in bančniki so se tudi v pogovorih o reprogramiranju Istrabenzovih kreditov sklicevali na politiko. Draško Veselinovič mi je vpričo predstavnikov dveh največjih lastnikov rekel, da so ga klicali ministri in zahtevali, da se Istrabenzu pomaga le, če jaz odstopim in to teden dni pred koncem pogajanj z bankami. S tega stališča vaše vprašanje ni brez osnove, toda Istrabenzu ni pomagal nihče, kredite so odobrile uprave in kreditni odbori bank. Banke so Istrabenz kreditirale, ker so zaupale njegovim naložbam in razvoju, bile so partner holdingu, katerega glavna dejavnost je upravljanje z naložbami. In če pogledate Istrabenzove naložbe, boste videli, da so tudi danes uspešne kljub krizi, ki je prizadela vse. Banke so Istrabenzovo poslovanje motrile skozi razmerje vrednosti naložb na eni in višino dolga na drugi strani.

Vse do svetovnega padca vrednosti so bila ta razmerja več kot vzdržna in glede tega je Istrabenz s krizo delil usodo domala vseh finančnih holdingov. Stališče bank se je s krizo radikalno spremenilo, odgovornost za reševanje nastale situacije pa so naložile komitentom, ki, vsaj za Istrabenz lahko rečem, niso potrebovali novega denarja ne od bank ne od države, pač pa je bil potreben le - čas! Denarni tok so Istrabenzova podjetja namreč več ali manj obdržala. Jasno pa je, da je politika vstopila v te odnose takoj, ker je videla v tem priložnost prerazadelitve vrednosti in s tem moči. Obstaja seznam podjetij katerim banke v državni lasti ne smejo podaljševati kreditnih aranžmajev, tudi za ceno milijonskih izgub bank. Zato je »novo poglavje v gospodarskem razvoju«, ki ga omenjate, povezano prej s to prerazdelitvijo kot s čim novim v našem razvoju, ki se sicer sooča z resnimi problemi.

Ste se kdaj vprašali, kako se počutijo delavci Istrabenza (in ostalih hčerinskih) družb, ki trepetajo za svoja delovna mesta?

Sem in misel na to me pomirja. Delavci Istrabenzovih družb so največji kapital skupine. Vsi zaposleni delavci Istrabenzovih družb, več kot 4.500 jih je, (ko sem prišel v Istrabenz jih je bilo manj kot 2.500), imajo redne plače, družbe plačujejo prispevke in kljub krizi zaposlujejo nove delavce. Danes imajo te delavke in delavci glede na krizno situacijo dokaj varne službe, saj podjetja delajo dobro, njihov tržni položaj je zadovoljiv. Če ne bi v preteklosti vlagali v njihovo rast ne bi bilo tako. Istrabenzov dolg je do zadnjega eura investiran v te družbe, niti centa ni bilo porabljenega za njegovo lastninjenje. In tudi kriza, v katero je Istrabenz zašel, ni rezultat nikakršnih lastniških ambicij. Bi lahko danes govorili o ustreznem poslovanju in tržnem položaju prehrambenega »giganta«, kot pravite v enem od vprašanj, če ne bi združili Droge in Kolinske? Pa koliko očitkov smo bili deležni zaradi tega projekta.

Ali s svojim znanjem in izkušnjami še pomagate pri reševanju Istrabenza in kam vas bo vodila nova poklicna pot?

Ne, podjetje vodi nova uprava, enoletna pogajanja z bankami so se končala tako kot sem predlagal že ob začetku pogajanj. Žal je bilo vmes preveč politike. Istrabenzu želim vse najboljše, sam bom pač delal nekaj drugega.

Kako je ljubljanski župan Zoran Janković vedel nekaj mesecev vnaprej, da bo prišlo do vaše aretacije oziroma, da se bo nekaj zgodilo v tej smeri?

Jankoviču je spodletel načrt prevzema Mercatorja, izgubil je zasebno tožbo na koprskem sodišču in takoj nato vložil ovadbo zoper mene. Kaj se bo zgodilo po tem je povedal v kamere in ni se zmotil, pa čeprav ne vodi ne policije in ne tožilstva. Je pa v zvezi s tem, kot mi je potrdila tudi ministrica Kresalova, obiskal njo in še marsikoga. Očitno ne brez uspeha. Vem, da velika večina policistov in tožilcev pošteno opravlja svoje delo, toda ta režirana medijsko-politično-policijska predstava se še kar nadaljuje. Tožilec Kozina se drži Jankovičevih konstruktov, obenem pa se sklicuje na pisanje medijev, češ, saj berete kaj pišejo o osumljencu. Neverjetno. Kot je neverjetno tudi to, da je ta isti tožilec izgubljeno zasebno tožbo Zorana Jankoviča na koprskem sodišču prevzel, tokrat po uradni dolžnosti. Naključje?

Ali verjamete, da bo Zoran Janković kdaj kazensko odgovarjal?

S tem se ne ukvarjam. Menda so ovadbe zoper njega v predalih postojnskih kriminalistov. Skrbi me le, da ovaduštvo in politično-policijska naveza postajata praksa novodobne politike.

Kako se počutite zdaj, ko ste edini krivec (tako javnomnenjsko, kakor kazensko) za celo situacijo v Istrabenzu vi, medtem ko je želelo več oseb olastniniti družbo Istrabenz? Nekateri izmed njih so vam namreč takoj obrnili hrbet (vsaj javno..) in se takoj "distancirali" od vaših dejanj in poslovne politike.

Najprej naj rečem, da kljub, kot pravite, »javnomnenjskemu« vtisu, Istrabenzovo premoženje ni bilo zlorabljeno v procesu lastniških sprememb, to dokazujejo tudi revizijske ugotovitve. Ker to nekaterim ni všeč, predlagajo nove in nove revizije, tokrat kar za pet let. Slovita “tajkunska” zgodba, ki se mi obeša okoli vratu, postaja smešna. Še posebej ob aktualnih dogodkih, ko politiki, ki o tem najbolj vpijejo, s svojim vplivom dosegajo marsikaj. To, da minister Lahovnik kreditira ciprska podjetja »neznanih« lastnikov, domača pa pošilja v stečaj, da ministrica Kresalova sklepa prijateljske posle, o meni pa govori, da nisem LDS v ponos, da drug minister kupuje deleže domačih podjetij v tujini, s prstom pa kaže na »tajkune«, je le preveč prozorno. “Tajkunstvo” je postalo priročna skrivalnica za nesposobno politiko, za odsotnost pravih strategij in zamegljevanje pravih vzrokov krize. Pa za opravičevanje državnolastniških ambicij, ki jih kriza sicer krepi sama po sebi, interesne skupine okoli vladajočih strank pa v tem vidijo priložnost zase. Kazensko, pravite, no, tako daleč nismo in tudi ne bomo, predkazensko zadeva temelji na ovadbi Zorana in Damjana Jankoviča, ki je konstrukt, ki bo ovržen.

V vaši diplomski nalogi ste obravnavali konflikt interesov managerja in delavcev v podjetju. V kapitalizmu je bistven predvsem konflikt lastnikov in managerjev. Kako ste v praksi to upoštevali?

Kot manager sem vedno skušal anticipirati razvoj panog v katere je Istrabenz vlagal, obenem pa sem podpiral ambicije Istrabenzovih podjetij, da bi bila med prvima dvema, tremi igralci v regiji. To je podjetjem večinoma uspelo, posebej v prehrani in energetiki, manj v turizmu in informatiki, kar je očitno tudi iz rezultatov poslovanja. Konflikt med lastniki in managerji pa je v primeru Istrabenza res očiten v poskusu sovražnega prevzema Istrabenza s strani Petrola, na katerega je management Istrabenza odgovoril obrambno, z vstopom v lastniško strukturo, še prej pa s poskusom dogovora o strateškem poslovnem sodelovanju, ki pa zaradi prevzemne ponudbe Petrola žal ni uspel.

Ali ste krivi ali ne za nastalo situacijo v Istrabenzu oziroma ali se lahko sprehodite po piranski, portoroški ali izolski punti, ne da bi bili deležni opazk mimoidočih, ali da bi vas vsaj malo pekla vest?

Glede Istrabenza imam čisto vest in se ne počutim krivega za velik padec vrednosti, ker je Istrabenz dobro podjetje, ki se lahko izkoplje iz trenutnih finančnih težav. Potrebuje mir in čas. Da, lahko se sprehodim z mirno vestjo. Hotel Palace je Portorožu v ponos, zagotovo je sprehod ob portoroški plaži lepši kot prej tudi zaradi posodobitev ostalih Istrabenzovih hotelov, v Piranu in Izoli živi mnogo družin, ki jim Istrabenzova podjetja režejo vsakdanji kruh in zahvaljujoč njihovemu razvoju bo tako tudi v prihodnje, Obala se ima za vrsto kulturnih, športnih in drugih dejavnosti zahvaliti tudi Istrabenzovim donacijam, bolniki se tam zdravijo z aparati, ki jih je prispevalo to podjetje.

Če bi se delnica Istrabenza obdržala na ravni med 90 in 100 evrov, ali bi do konca izpeljali managerski prevzem (ob predpostavki, da ne bi sledila kriza takih razsežnosti, kot je sedaj)?

Managerskega prevzema nisem niti začel, neposredno nisem bil nikoli lastnik pomembnega deleža v Istrabenzu. Maksima Holding je imela 21% delež v Istrabenzu še pred mojim vstopom v FBI. Kot mnogi finančni holdingi je tudi Maksima Holding v procesu prisilne poravnave, kjer pa so banke tik pred njenim izglasovanjem pričele z zaplembami premoženja. S tem so ogrozile poplačilo upnikov, ki je bilo mogoče in se, paradoksalno, tej možnosti odpovedale tudi same in breme preložile na svoje državne lastnike in s tem na davkoplačevalce. Kot sem že rekel, očitno je bolj pomembna neka nova »delitev« teh delnic, četudi na račun davkoplačevalcev, kot pa ekonomsko razumno postopanje.

V kakšnih odnosih ste sedaj z Jankom Kosmino, vašim predhodnikom pri vodenju Istrabenza in nadzornikom za časa vašega vodenja?

Nimava veliko stikov, tisti, ki pa so, so korektni.

Ali bi bilo pošteno da se vsa podjetja olastninjena po principu BTC (zastava delnic) vrne Kapitalski družbi in Slovenski odškodninski družbi, dokler se ne pripravi zakonodaja, katera bi premoženje po dogovorjenem ključu razdelila med delavce, pokojninski sklad, zdravstveno zavarovalnico, (nov sklad za brezplačno šolstvo in razvoj) in menagement?

Ne podpiram nacionalizacije, vsekakor pa mora biti prevzem opravljen po zakonih in tu bo imelo zadnjo besedo sodišče. Sicer pa je bilo v Slovenije veliko managerskih prevzemov. Ta, o katerem me sprašujete, je potekal z asistenco Mateja Lahovnika, kar je znano. V Istrabenzu ga ni bilo, čeprav se neutemeljeno piše in govori, da je bil, pač, poskušal ga je izpeljati le Petrol.

Ali se zavedate, kakšno škodo ste naredili slovenskemu gospodarstvu? Ali se čutite odgovornega za polmilijardni dolg holdinške družbe Istrabenz? Ali boste vrnili denar?

Nisem povzročil nobene škode ne slovenskemu gospodarstvu ne Istrabenzu, to je ugotovila tudi revizija, ki jo je na predlog prejšnje uprave Petrola, odredilo koprsko sodišče. Istrabenz ima na pasivi res manj kot polmilijardni dolg, vednar ima na aktivi 70 podjetij (ko sem prišel v Istrabenz jih je bilo 36) v energetiki, prehrambeni industriji in turizmu, ki so rasla tudi s pomočjo teh bančnih virov. Poleg tega ima Istrabenz dobre naložbe v delnice in nepremičnine. Vedeti pa morate, da je Istrabenz sicer imel tak dolg že leta 2007, ko je bila dana prevzemna ponudba za vse delnice Istrabenza s strani Petrola, kar lastnikov, uprave in revizorjev Petrola takrat ni motilo. Naj omenim, da zaradi stališča UVK Istrabenz ni smel prodati drugega paketa delnic MELR, kar bi pomembno, če ne celo odločujoče, vplivalo na finančno stanje holdinga Istrabenz. Kljub temu, da očitki UVK niso bili dokazani, škode ne uveljavlja nihče. Po drugi strani je Istrabenz z upniki dosegel prisilno poravnavo s katero bo poravnal svoj dolg. Ta dolg ni v enem samem centu šel za lastniško konsolidacijo Istrabenza, pač pa za razvoj njegovih družb, zato bo Istrabenz s svojimi družbami posloval naprej. Res da v manjšem obsegu, kar je nasploh trend v reševanju krize v finančnem sektorju, toda vsako podjetje kateremu bi vrednost aktive, kot Istrabenzu, padla za 70%, bi imelo enake težave. Banke brez pomoči države ne bi preživele, Istrabenz bo preživel, kljub vsem privoščljivim drugačnim napovedim in težnjam, za katerimi se skrivajo povsem materialni interesi.

Ali so dogajanja v zadnjih dveh letih vplivala na vaše fizično počutje?

Za vse težave je prepričanje v zakonitost svojih ravnanj edino zdravilo.

Ali ste res po osamosvojitvi Slovenije, kot državni uslužbenec, dobili od države v najem garsonjero v Šiški, v kateri pa niste stanovali ampak ste jo oddali naprej? Je bilo to res po precej višji najemnini, kot ste jo plačevali sami, in brez vednosti lastnika?

Ne, ni res, ne od države ne od kogarkoli drugega nikoli nisem dobil nobenega stanovanja in tudi garsonjere v najem ne.