Tako kažejo podatki razširjenega strokovnega kolegija za zdravstveno nego, ki so upoštevali evropske standarde, v Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije pa opozarjajo, da varčevanje pri zaposlovanju medicinskih sester ni smiselno, saj prinaša tveganje za bolnike.
Zaračunali za pripravništvo
Po besedah predsednice zbornice Darinke Klemenc raziskave kažejo, da se, če se iz intenzivne nege "odvzame" le ena sestra, smrtnost tamkajšnjih bolnikov poveča za 4 odstotke. Kot je pojasnila, pomanjkanje medicinskih sester in njihova preobremenjenost med drugim prinašata večje tveganje za bolnišnične okužbe. Na drugi strani se potrebe po zdravstveni negi ob staranju prebivalstva in naraščanju števila kroničnih bolnikov, ki ga spremlja, povečujejo.
V register, ki ga vodi zbornica, je trenutno vpisanih 17.031 izvajalcev zdravstvene nege. Na zavodu za zaposlovanje je medtem nekaj deset diplomiranih medicinskih sester in nekaj sto zdravstvenih tehnikov. Klemenčeva se boji, da Slovenija mnoge, ki trenutno študirajo, izobražuje za delo v zahodni Evropi, kjer še vedno na široko zaposlujejo diplomirane medicinske sestre iz drugih držav.
"Še pred nekaj leti smo ugotavljali, da je medicinskih sester v Sloveniji premalo in da bi zato potrebovali nekaj več šol. Medtem se je politika zaposlovanja nepričakovano spremenila, hkrati pa se je začelo na novo ustanavljati visoke strokovne šole. Bojimo se lokalnih volitev, saj vsake volitve prinesejo kakšno novo šolo," je opozorila Klemenčeva. Danes je v Sloveniji kar osem visokih šol za medicinske sestre, pri čemer pa se na treh šolajo le izredni študentje. Srednjih šol je enajst, le 15 odstotkov njihovih dijakov pa se na koncu zaposli v zdravstvu, je pojasnila Klemenčeva.
V slovenskem zdravstvu kroži okoli 5000 študentov in dijakov zdravstvene nege, ki opravljajo klinično prakso, česar sistem po njenih besedah "ne zmore". Pomanjkanje prakse, ki je s tem povezano, in na katerega so ob naraščanju števila šol že opozorili, se lahko po besedah Klemenčeve pokaže tudi v večjem tveganju za strokovne napake. Na drugi strani je po srednji šoli zelo težko dobiti pripravništvo v zdravstvenem zavodu. Nedavno so se tako srečali s primerom, ko je zasebni zdravstveni zavod pripravnici izstavil račun za to, da jo je sploh sprejel. Zbornica je zaradi vsega tega priporočila omejitev vpisa, kar pa sta upoštevali le dve visoki šoli, je povedala Klemenčeva.
Zahtevam po vračanju denarja se bo sindikat uprl
Položaj srednjih medicinskih sester, ki opravljajo delo diplomiranih medicinskih sester, je še vedno nedorečen. Poleg tega naj bi po neuradnih informacijah prišlo do odločitve za revizijo izplačevanja dodatnega plačila za srednje medicinske sestre na intenzivni terapiji. "Ministrstvo za zdravje se lahko odloči za revizije. Uprli pa se bomo temu, da bi morali zaposleni denar vračati zaradi nečesa, za kar niso bili sami odgovorni," je napovedala predsednica sindikata delavcev v zdravstveni negi Jelka Mlakar.
Zdravstveni zavodi so po izteku dogovora o dodatnih 12 do 20 odstotkih k plačam srednjih medicinskih sester na intenzivnih terapijah med čakanjem na sistemske rešitve, ki jih še vedno ni, ravnali vsak po svoje. Nekateri so dodatne odstotke srednjim medicinskim sestram tako izplačevali, čeprav za to niso imeli pravne podlage. Po besedah Mlakarjeve sta še vedno mogoči dve rešitvi tega vprašanja: ena so nacionalne poklicne kvalifikacije, druga pa, da se ugotovi, v kolikšnem deležu posamezna srednja medicinska sestra opravlja delo diplomirane, in ta del tudi ustrezno plača.
