Kakšna je vaša pripravljenost na začetku sezone?

Ni ravno vrhunska, kar je bilo tudi za pričakovati po daljšem premoru po evropskem prvenstvu v Carigradu. Potem je prišla zoprna poškodba že na začetku treniranja in noga še sedaj ni povsem v redu. To se pozna tudi pri plavanju, pa ne, da bi me bolelo, ampak noga ne funkcionira tako, kot je treba.

Ob koncu lanske sezone ste dejali, da za vsako ceno ne mislite nadaljevati. Sedaj vas ponovno vidimo v bazenu, a s trenerjem Dimitrijem Mancevičem še vedno opozarjata na probleme…

In ti so še vedno zelo veliki. V ostalih športih bi že stavkali, pri nas pa z vsem, kar narediš, škodiš sebi. Tiste, ki bi jih problemi morali zanimati, jih ne. Za razliko od ostalih športov v plavanju »stolčki« niso odvisni od rezultatov. Ali so rezultati ali niso, ljudje sedijo na istih stolih. Denarja ni, da bi se zaradi njega plavalo, in večina odgovornih se »tihotapi« zaradi tega dejstva.

Kaj vas potem še drži v plavanju? Tekmovalni izziv?

To me vleče in drži pri plavanju že 15 let. A je v zadnjem času zaradi odnosa zveze še toliko težje. V meni je ena želja, in to je svetovno prvenstvu v Dubaju konec leta. Kljub temu zadeve niso urejene ne pri olimpijskemu komiteju ne pri plavalni zvezi glede odnosa do mene, do moje kariere in plavalnega športa na splošno. Vsi plavalci si zaslužimo boljše pogoje, bolj spoštovano obravnavanje… A to je boj z mlini na veter. Upam, da bom enkrat le našel eno orožje (smeh), da jih sesujem ali pa da jih vsaj spremenim, da začnejo delovati normalno in pošteno. Je pa sto ljudi in pogledov, kaj je pošteno in kaj ni. Ker sem plavalec, se zna avtomatsko zgoditi, da sem subjektiven za plavanje, a če pogledam, kaj se dogaja pri ostalih športih, se plavanju dogaja velika krivica.

V Slovenijo se je preselilo vaše dekle Triin Aljand iz Estonije, ki bo plavala za Ilirijo. Kaj to pomeni za vajino zvezo?

Zagotovo bo lažje, saj sva se štiri leta bolj malo videla, ker je študirala v ZDA, jaz pa sem delal tukaj. Je tudi drugačen način življenja. Prej sem bil sam zase in ko sem hotel pospraviti, sem pospravil, sedaj pa tega ni več (smeh). Gre pa vsekakor za pozitivno izkušnjo.

Leta minevajo, še vedno pa plavate v starem Bloudkovem bazenu iz leta 1929.

Prvi načrt so predstavili že leta 1988, tako da je že 22 let od tega, ko bi morali dobiti novi bazen! Preprosto ima preveč ljudi svoje interese. Najbolj me čudi, da na žalost živimo v takšnih časih, v katerih vsak gleda samo na svojo rit in ne v skupno dobro. Če bo 30 ljudi umiralo in določena oseba ne bo imela koristi od tega, če jim pomaga, bo pač 30 ljudi umrlo. Zelo malo je poštenih ljudi, ki bi naredili kaj v skupno dobro in upam, da se bo to kdaj obrnilo.