Blog ali spletnik je po navedbah Wikipedije spletna stran, ki "periodično prikazuje besedila, slike in druge elemente, ki jih njihovi avtorji sproti dodajajo". A njeni ustvarjalci ne pišejo le zato, da bi se razkazovali, ugotavlja Paladinova. "To je zgrešena logika. Večina jih ne piše le zaradi sebe. Stvari, o katerih pišejo, so tiste, o katerih nekaj vedo in jih želijo deliti z drugimi," pravi.

In še druga zmota. "Ljudje si blogerje predstavljajo kot čudake, ki ves čas preživijo pred računalnikom, ki tam jedo, spijo in se od računalnika komajda kdaj umaknejo," pravi Paladinova. Izsledki njene raziskave so pokazali ravno nasprotno. Pisci spletnih dnevnikov imajo svoje resnično življenje, kar po njenem dokazujejo tudi teme, o katerih pišejo. Največkrat so to življenjske izkušnje, delo, s katerim se ukvarjajo, hobiji, civilne pobude, študij in podobno. Torej stvari iz resničnega življenja, prenesene v virtualni svet. Pišejo zato, ker imajo o stvareh svoje mnenje in ga želijo posredovati drugim, blog pa uporabljajo tudi za medosebno povezovanje, pravi.

Če vse to blogerji niso, kdo pa potem so? Paladinova je ugotovila, da so precej visoko izobraženi, skoraj polovica med anketiranimi pisci ima visokošolsko ali univerzitetno izobrazbo, skoraj 15 odstotkov jih je končalo višjo šolo, slabi trije odstotki pa imajo magisterij ali doktorat. V povprečju so stari dobrih 34 let, blog pa povprečno pišejo več kot dve leti.

Ravno takrat smo pri nas doživljali pravi razcvet blogerske kulture. Leta 2007 so Jonasu Žnidaršiču za zasluge v blogerski sferi podelili celo posebnega viktorja. Leto kasneje (2008) je po ugotovitvah raziskave Raba interneta v Sloveniji (RIS) bloge bralo okoli 300.000 rednih uporabnikov spleta (starih od 10 do 74 let), svojega pa je imelo okoli 44.000 oseb. Povečevalo se je tudi število komentatorjev blogov, teh je bilo tistega leta okoli 88.000 med uporabniki interneta (to je takrat pomenilo pet odstotkov vseh oseb, starih od 10 do 74 let, oziroma devet odstotkov rednih uporabnikov interneta).

Danes je stanje nekoliko drugačno. Paladinova opaža, da je tako število blogov kot objav na njih upadlo. Verjetno je k temu pripomogla tudi vse obsežnejša uporaba drugih socialnih omrežij, kot sta Facebook in Twitter, saj komajda najdemo koga, ki ju ne bi uporabljal, pravi. "V blogerskih vrstah ostajajo tisti, ki imajo ves čas pisanja in objavljanja neko rdečo nit. Ko se ta izgubi ali ko se kaj spremeni, nehajo pisati ali odprejo nov blog." Kljub temu pa obstoječi slovenski blogi ohranjajo vsebinsko raznolikost, dodaja. Obsegajo potopise, dnevniške zgodbe, poezijo, delovanje društev in podobno.

Sicer pa blogerska kultura po mnenju Paladinove ne bo izumrla. "Prepričana sem, da bodo ljudje blog še naprej uporabljali predvsem kot neko poskusno predstopnjo nečesa, česar se bodo lotili kasneje, na primer spletne strani, knjige ali česa podobnega." In še nasvet za pisce: "Če želite, da je blog bran, morate biti ažurni, torej morate objavljati pogosto, pisati pa je treba na čim bolj zanimiv način," zaključuje Paladinova.