Astma je najpogostejša kronična bolezen pljuč, najpogostejša kronična nenalezljiva bolezen otrok in v Sloveniji najpogostejši vzrok hospitalizacije otrok do 15. leta starosti. Pri nas za astmo trpi okoli 5 do 10 odstotkov prebivalstva. Za to boleznijo oboleva vse več ljudi, še posebno v razvitih državah, kjer je tudi več alergijskih bolezni, saj je preobčutljivost za alergene najpogostejši vzrok astmatičnih obolenj.
Ta kronična bolezen dihal se razvije, ko čezmerna odzivnost na določene dražljaje povzroči vnetje dihalnih poti. Zaradi vnetja so dihalne poti zožene, to pa povzroča oteženo dihanje. Astmatsko vnetje dihalnih poti pospešujejo alergeni. Ti so lahko iz okolja, kot so pršice, plesni, prah, pelodi, izločki živali, cigaretni dim, določena hrana in nekatera zdravila, če jih preobčutljivo telo prepozna kot tujke in se nanje burno odzove. Sprožijo ga lahko tudi nealergični sprožilci, denimo telesni napor, hladen in suh zrak, virusne okužbe, poslabšajo pa stres in čustvene spremembe.
Astma se velikokrat razvije tudi ob alergijskem rinitisu, alergijskem vnetju nosne sluznice, še posebno če ni zdravljen. O poklicni astmi pa govorimo, če ta nastane na delovnem mestu; značilen primer je pekovska astma kot posledica preobčutljivosti za moko.
Astmatiki težko dihajo, v pljučih jim piska, kašljajo z gostim izpljunkom, duši jih in tišči v prsih. Kako se počuti astmatik s slabo zdravljeno astmo, so na primer pred nekaj leti demonstrirali bolgarski bolniki, ko so hotele tamkajšnje oblasti zaradi ekonomske stiske nekaj zdravstvenega denarja privarčevati tudi na račun astmatikov, in sicer tako, da bi znižali nadomestilo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja za zdravila za zdravljenje astme in bi morali bolniki za ta zdravila doplačevati. Da bi zaščitili dostop do zdravil, so pripravili kampanjo, v okviru katere so vsakemu članu parlamenta prinesli vrečko vode z zlato ribico, predsedniku parlamenta pa akvarij s pipico. Njihovo sporočilo je bilo: vi nadzorujete pipico, če vodo izpustite, bo riba hlastala za zrakom, na koncu pa se bo zadušila. Tako se bo zgodilo astmatikom brez zdravil. Prikaz in medijska podpora sta bila tako učinkovita, da vlada te varčevalne namere ni uresničila.
Slabo zdravljena astma lahko bolniku povzroča hude neprijetnosti, pomembno zmanjšuje kakovost življenja ali ga celo ogroža. Astmo je večinoma mogoče uspešno zdraviti. Pravilno zdravljen bolnik nima težav, je normalno telesno zmogljiv, nima nočnih poslabšanj astme in ima normalno pljučno funkcijo. "Zavedati se morate, da ste za zdravljenje astme odgovorni ravno toliko kot vaš zdravnik," bolnikom polagajo na srce v centru za zdravljenje astme v Bolnišnici Golnik. Brez znanja o astmi, poznavanja vprašalnika o urejenosti astme, obvladanja samozdravljenja poslabšanja astme in upoštevanja zdravnikovih navodil zdravljenje astme ne bo učinkovito, še navajajo.
Za učinkovito samozdravljenje in kakovostno življenje z astmo si prizadevajo tudi pri društvu Astma in šport, čeprav (samo) na prvi pogled ta pojma ne gresta dobro skupaj. "Za celostno obravnavo astme so ob jemanju zdravil pomembni tudi redna telesna aktivnost, zdravo okolje in prehrana, izvajanje dihalnih vaj in miselna ter čustvena higiena," poudarja dr. Milan Hosta iz društva Astma in šport. Prav telesna dejavnost je po mnenju društva ena pomembnejših preventivnih metod pri bolnikih z astmo. S preventivnimi ukrepi astmatik preprečuje nastajanje vnetij v dihalih, kar vodi k zmanjševanju intenzivnosti ter pogostosti simptomov in s tem pripomore k stabilizaciji zdravstvenega stanja.
Pri društvu so prepričani, da se lahko bolnik z blago in zmerno astmo dokaj uspešno ukvarja z mnogimi športi. Dokaz za to so tudi mnogi vrhunski športniki z astmo, kot so na primer ultrakolesar Marko Baloh, smučarka Alenka Dolžan, atletinja Brigita Langerholz, mladi veslač Grega Domanjko... Pravzaprav ni nobenega kriterija, po katerem bi lahko določili športe, ki za astmatike niso primerni. Tudi nepisano pravilo zdravnikov, ki največkrat priporočajo športe kratkotrajne oziroma nevzdržljivostne narave ter plavanje, ne drži, menijo pri društvu. "Neupravičeno je bolniku z astmo a priori odsvetovati ukvarjanje s katerimkoli športom. Treba je poznati naravo bolezni posameznika, šport, s katerim se ukvarja ali bi z njim se rad ukvarjal, in intenzivnost obremenitve," meni Hosta. Če gre za maksimalen napor tekmovalnega športa na vrhunski ravni, je potrebna večja previdnost, kot če je to le rekreativno gibanje. Navadno že bolnik sam izbere šport, ki mu ustreza, naloga terapevta pa je, da mu svetuje in ga nauči, kako naj se varno ukvarja s športom, spremlja stanje bolezni in kako naj živi zdravo.
Za boljši dih se je torej treba res potruditi.
