"Ko si član neke skupine, imaš pri tem koristi in tudi dolžnosti. Vsak mora na to in na težave v območju evra gledati z neko odgovornostjo," je danes v okviru Mednarodnega foruma na ljubljanski pravni fakulteti na temo sodobnih izzivov globalizirane Evrope v Ljubljani dejal Potočnik. Po njegovem mnenju ne smemo pozabiti na stvari, ki Evropo "držijo skupaj in ki so jo za vedno spremenile".

Pri tem pa je izpostavil, da območje evra potrebuje resne premike pri načinu "organizacije medsebojnega življenja". "Potrebujemo premike na področju večje koordinacije ekonomskih politik (makroekonomskih, fiskalnih, strukturnih) na evropski ravni. Ker imamo isto valuto, moramo imeti isto usmeritev oz. kompas," je ponazoril. Grške težave nas po njegovih besedah silijo k razmisleku, kaj je vzdržno in "kakšni sistemi so potrebni, da stvar ostane stabilna". Težave bo po njegovem treba reševati sistematično in dolgoročno.

Komisar je ocenil, da je sicer največja težava Evrope oz. EU reaktivno delovanje, torej le odzivanje na določene težave. "Duh reka: Bolje preprečiti, kot zdraviti bi moral biti v večji meri vodilo naših razmišljanj," je menil Potočnik in opozoril tudi na težave z okoljskega področja, ki ga pokriva kot evropski komisar za okolje.

Številni izzivi prinašajo večjo odgovornost

Po njegovem mnenju se soočamo s številnimi izzivi, ki so postali globalna stvar: energija, podnebne spremembe, globalna varnost, pandemije ipd. "21. stoletje je stoletje velike krhkosti, v katerem bosta morala biti v ospredju načelo trajnosti in načelo globalnega upravljanja. To pa prinaša večjo odgovornost posameznika in skupnosti," je povedal.

Evropski komisar je v primerjavi okoljskega resorja, ki ga vodi sedaj, in resorja za znanost in raziskave, ki ga je vodil v prejšnjem mandatu, orisal, da je imel prejšnji resor "veliko denarja in malo zakonodaje, sedanji pa ima malo denarja in veliko zakonodaje". Pri slednji je dejal, da se zaveda največje težave, to je nenehno spreminjanje usmeritev, ki jih ta prinaša.

Na okoljskem področju si, kot je dejal, želi spremeniti zlasti pristop od stanja prepovedovanja v stanje graditve oz. pozitivne politike, ki ne predstavlja bremena. Njegove prednostne naloge pa bodo na področju izvajanja in izpopolnjevanja evropske okoljske zakonodaje, na področju ohranjanja biotske raznovrstnosti in na področju trajnostnega razvoja.

"Pri tem si bom prizadeval, da bomo od učinkovitega ravnanja z energijo prešli k učinkovitemu ravnanju z viri," je poudaril Potočnik.

ZSSS: Pomoč Grčiji ne bo prišla do delavcev

ZSSS nasprotuje pomoči Slovenije Grčiji, saj da ne bo prišla do grških delavcev, ampak bo to pomoč institucijam in politikom, ki so povzročili krizo, pravi predsednik ZSSS Dušan Semolič. Predlaga, da bi na ravni EU uvedli dva instrumenta, in sicer skupno evropsko obveznico in davek na finančne transakcije.

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) nasprotuje pomoči Slovenije Grčiji - v okviru mehanizma 110 milijard evrov posojil s strani držav z evrom in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) bi Slovenija v treh letih prispevala 387 milijonov evrov -, ker to ni pomoč grškim delavcev, ampak "nagrada" institucijam in politikom za njihovo špekulativno ravnanje, ki je pripeljalo državo v krizo, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejal Semolič.

V Grčiji so podcenjevali opozorila grških sindikatov, podobno kot v Sloveniji podcenjujejo opozorila slovenskih, dodaja. Strukturne reforme, ki se ponujajo Grčiji, so po njegovih besedah v veliki meri uperjene proti delavstvu, proti tistim, ki niso krivi za krizo.

"Želijo prikazati, da je kriza posledica razmer, ki zahtevajo nujne spremembe, in sicer na škodo delavcev, ter da bo Slovenija, če ne bo čim prej uvedla strukturnih sprememb, tudi v razmerah, kot so v Grčiji," pravi Semolič.

Sindikati že mesece in leta opozarjajo na težave

V Grčiji so sindikati po njegovih besedah že mesece in leta opozarjali na probleme, ki so akumulirali v teh dneh, in nihče jih ni jemal resno. Semolič pravi, da se podobno se dogaja tudi v Sloveniji: "Podcenjuje se opozorila sindikatov, ne sliši se zahtev slovenskega delavstva. Ta ignoranca nas lahko pripelje v nič kaj dobrega."

ZSSS se, podobno kot evropska konfederacija sindikatov, zavzema za uvedbo dveh instrumentov na ravni EU, in sicer skupne evropske obveznice, ki bi po njihovem mnenju "omejila vlogo in moč špekulantov na finančnih trgih", ter davka na finančne transakcije oz. "Robin Hood davka", ki bi vse finančne transakcije obdavčil s stopnjo 0,05 odstotka.

Uvedbi tega davka je po Semoličevih besedah finančni minister Franc Križanič naklonjen, bi bilo pa potrebno za učinkovitost davka soglasje celotne EU.

ZSSS vladi predlaga, naj namesto sprememb, ki da bodo krčile pravice delavcev, poskuša dobiti nazaj dve milijardi evrov, za kolikor da je bila država oškodovana zaradi kartela gradbincev pri gradnji avtocest, ter 190 milijonov evrov, kolikor je v Sloveniji neplačanih prispevkov, je dejal sekretar ZSSS Milan Utroša. Glede zniževanja stroškov dela je navedel podatke, da so ti stroški v Belgiji višji za 3,19-krat, na Danskem za 3,97-krat, v Nemčiji za 2,77-krat, v Franciji za 2,32-krat in v Avstriji za 1,63-krat.

ZSSS je tudi kritična do vstopanja Slovenije v Organizacijo za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki je, kot meni izvršni sekretar za ekonomsko področje ZSSS Ladislav Rožič, pri Grčiji zatajila, kar se tiče fiskalne transparentnosti in boja proti korupciji.