Astma je najpogostejša kronična nenalezljiva bolezen otrok in mladine. Raziskave kažejo, da je okoli 5 do 10 odstotkov prebivalcev pri nas astmatikov, pravijo v društvu. Njihov delež narašča, za kar sta kriva vedno večja onesnaženost okolja in vse bolj stresno življenje. A hkrati je bolnikov s hudo obliko astme manj, kot jih je bilo včasih.

V Društvu astma in šport gledajo na astmo drugače - ne kot na bolezen, pač pa jo jemljejo kot obrambni mehanizem organizma pred izgubo kisika, pravi predsednik društva dr. Milan Hosta. Zato astmatike spodbujajo k zdravemu načinu življenja, gibanju in ustrezni uporabi zdravil. Posebno pozornost namenjajo otrokom z astmo in njihovim družinam.

Poiščite svoj šport

Šport je za otroke astmatike izjemno pomemben, pravi Hosta. Mlado telo je najbolj prilagodljivo na napor. Če se mu otrok izogiba, s tem zavira svoj razvoj in hkrati slabša nadzor nad astmo. "Nekateri športi so bolj prijazni astmatikom, nekateri manj, ampak v našem društvu otrokom pravimo, naj se ukvarjajo s tistim športom, ki jim ustreza. Če imajo med njegovim izvajanjem težave, potem verjetno ni pravi," opozarja Hosta.

Strokovni sodelavec društva mag. Uroš Reisman dodaja, da so za astmatike izjemno primerni športi v vlažnem okolju, ob vodi. Treba pa je paziti pri izbiri telovadnic, blazin, saj starejše in prašne oziroma take z močnim vonjem niso primerne za astmatike. V društvu pripravljajo veliko športnih dejavnosti za otroke in družine ter med udeleženci v vseh 10 letih obstoja niso opazili poslabšanja bolezni.

Med najbolj astmatikom prijazne športe spada veslanje. Veslač Grega Domanjko (4. mesto na mladinskem svetovnem prvenstvu v veslanju in dvakratni državni prvak) ima astmo že dolgo, a pravi, da ga nikoli ni ovirala pri športu. "Bolj ko astmo jemljemo negativno, slabše je," je prepričan. "Nisem težak astmatik, ampak če se ne bi ukvarjal s športom, bi to postal," dodaja.

Ne zavijajte otrok v vato

Pretiravanje nikoli ni dobro, to pa še posebno velja za astmatike. Če na primer jemljejo preveč zdravil, se povečuje toleranca nanje in učinkovitost izgine, opozarja Hosta. Pogosto pa pretiravajo tudi starši, in sicer s svojo skrbnostjo, dodaja. "V zgodnjih letih otroka zavijajo v vato, ga ne izpostavljajo določenim zunanjim dražljajem. Tak otrok potem ne razvije svoje odpornosti." Sem spada denimo prekomerno oblačenje, spanje v pretoplih prostorih in pokrivanje otroka, če se med spanjem odkrije.

Starši otroka pogosto tudi omejujejo, da zaradi njegovih dejavnosti ne bi imeli še več dela. Tudi to ni dobro, meni Hosta. "Očitno bodo farmacevti morali začeti izdelovati tabletko umazanije, ker otroci ne morejo razviti odpornosti proti naravnim stvarem, ki so v okolju." Starši pa se tudi ne zavedajo, da s pretiranim čiščenjem življenjskega okolja prav tako povzročajo onesnaževanje.

Prek zgodb do pravilnega dihanja

Kako pravzaprav otroka astmatika naučiti navad, ki mu bodo omogočale običajno življenje? "Starejše ljudi lahko učimo dihalnih vaj, pri mlajših pa je treba to vplesti v zgodbo. Otrokom na primer rečemo, da astma prihaja skozi usta. Skozi nos ne more, ker si polomi kosti. Nos je za dihanje, z usti pa jemo in govorimo. Rečemo tudi, naj dihajo tiho kot miške. Če bodo dihali glasno in hitro, jih bo slišala mačka, ki jih bo ujela in pohrustala," pravi Hosta.

Pravilno dihanje je pomembno za vsakega posameznika, še posebno pa za astmatike, opozarja Hosta. "Pljuča odraslih, če bi jih razgrnili, obsegajo površino enega nogometnega igrišča. In to je naš stik s svetom, z zrakom. Če pomislimo na to, se zavemo, da je pametno dihati z zaprtimi usti."

Kakšne dihalne navade imamo, lahko preverimo zjutraj, ko se zbudimo. Če imamo suho grlo, dihamo skozi usta. To po mnenju Hoste ni dobro. To lahko preprečimo tako, da si dobro očistimo nos, usta pa zvečer, ko ležemo v posteljo, prelepimo z medicinskim trakom. Kmalu nam bo dihanje skozi nos prešlo v navado. Sicer pa na čiščenje nosu pogosto pozabljamo, čeprav z njim vdihnemo ogromno onesnaženega zraka. Najlažje in najbolj učinkovito to lahko storimo s fiziološko raztopino, dodaja.

Bodite pozorni na življenjsko okolje

Najboljši detektor, ali se astmatiki gibljejo v primernem okolju ali ne, je nos. Če se nos začne mašiti, je treba okolje zamenjati, če ta možnost obstaja. Priporočljivo pa je biti čim več na svežem zraku in se izogibati virom alergij.

Da je življenjsko okolje močno povezano z astmo, dokazujejo tudi podatki o obolelosti po Sloveniji. Na okoljsko bolj obremenjenih območjih, kot sta na primer Zasavje in Koroška, je astma pri otrocih pogostejša, pravi Hosta. Tudi otroci, ki živijo blizu večjih prometnic, pogosteje razvijejo astmo. "Organizem ima možnost samoočiščenja, a le do neke mere. Ko je tega preveč, izbruhne bolezen," pojasnjuje Hosta.