Seznam bolezni, ki jih lahko zdravimo z matičnimi celicami, se iz leta v leto daljša. Po oceni Joanne Duffy, vodje laboratorija podjetja BioEDEN iz Anglije, v katerem so shranjene matične celice iz vse Evrope, so z matičnimi celicami do zdaj rešili več kot 200.000 življenj na vsem svetu, z njimi pa naj bi zdravili okoli 70 bolezni, najbolj uspešno bolezni krvi (levkemije), poškodbe možganov, nepravilnosti matičnih celic in različne poškodbe kosti, hrustanca, kože, mišic in tkiv. »Vesela novica je, da število uspešnih transplantacij iz leta v leto raste, saj znanost z vsakim primerom bolje spoznava potencial matičnih celic in najboljši način uporabe,« je povedala Duffyjeva in dodala, da bodo v prihodnosti, glede na napovedi res kmalu, matične celice zelo uporabne tudi pri zdravljenju diabetesa tipa 1, veliko kliničnih študij pa se ukvarja tudi z zdravljenjem oziroma izboljšanjem stanja pri cerebralni paralizi in multipli sklerozi. »Najbolj optimistične napovedi, ki se nanašajo na nekoliko bolj oddaljeno prihodnost, govorijo o tem, da bo možno z matičnimi celicami pozdraviti praktično vse, tudi gojiti nove človeške organe,« je napovedala Duffyjeva.

Dober potencial, toda premalo dokazov?
Čeprav razvoj nakazuje, da bodo matične celice v prihodnje neprecenljivo orodje, stroka trenutno nima povsem jasnih indikacij. Tudi zato se med prebivalstvom shranjevanje matičnih celic še ni tako dobro prijelo, kot bi morda pričakovali. Po besedah Duffyjeve je razlogov za to več. »Zagotovo si veliko staršev želi dejanskih obljub namesto predstavitve matičnih celic kot odličnega potenciala. S tega vidika je zdravljenje z matičnimi celicami še vedno v povojih. Razmišljanje staršev je torej povsem razumljivo, čeprav je po drugi strani dokazano, da so matične celice rešile več kot 200.000 življenj. In to je podatek, ki daje veliko upanja,« je poudarila sogovornica. Kot drugi razlog za manjše zaupanje je navedla način razmišljanja in značilnosti kulture, v kateri živimo. »Zanimiv je podatek, da v nekaterih azijskih državah, na primer v Koreji, kar 50 odstotkov staršev shrani popkovnično kri svojih otrok. Evropejci pa smo bolj navajeni, da za naše zdravje poskrbijo drugi, predvsem država, in nismo navajeni razmišljati o dodatnih naložbah v zdravje,« meni Duffyjeva. Kot najpomembnejši razlog sogovornica navaja slabo poznavanje matičnih celic in njihove prave uporabne vrednosti. Mnogi ob besedi matične celice še vedno pomislijo na zarodne matične celice (Embryonic Stem Cells), ki so bile v preteklosti povezane s škandali in spornim pridobivanjem.

Pridobivanje matičnih celic ni sporno
Mišljenje, da je pridobivanje matičnih celic ali zdravljenje z njimi kakor koli sporno, je zmotno, pravi Duffyjeva in dodaja, da je negativno in sporno pridobivanje matičnih celic vezano izključno le na pridobivanje iz človeških zarodkov, ki je v večini razvitih držav tako in tako prepovedano. Druge možnosti pridobivanja in shranjevanja pa so povsem etične in jih stroka podpira. Sploh shranjevanje matičnih celic iz mlečnih zobkov velja za izjemno čisto in enostavno. Oče te metode je profesor Songtao Shi z univerze v Južni Kaliforniji v ZDA, ki je leta 2003 kot prvi uspešno izoliral in shranil matične celice iz pulpe mlečnega zobka svoje hčerke. Postopek izolacije in shranjevanja matičnih celic je nato patentiralo ameriško podjetje BioEDEN, ki ima predstavništvo tudi v Angliji. Joanne Duffy iz omenjenega podjetja poudarja, da so celice iz mlečnih zob zelo lahko dostopne in posebno zanimive zato, ker lahko postopek ponavljamo – razen v primeru, ko ostane otroku samo en mlečni zobek. »Ta vir celic je popolnoma naraven, saj bi mlečni zobki v vsakem primeru izpadli, in ni povezan z moralnimi zadržki. Celo Vatikan je podprl raziskave novih načinov zdravljenja s celicami iz zob,« je pojasnila.

Različni viri matičnih celic
Med matičnimi celicami, ki jih pridobimo iz različnih virov, obstajajo precejšnje razlike. Matične celice iz kostnega mozga, ki se uporabljajo najdaljši čas, so podobne tistim iz popkovnične krvi. Spreminjajo se v vse tipe krvnih celic in so zelo uporabne za zdravljenje bolezni krvi, na primer levkemije in anemije, ter nekatere bolezni oslabljenega imunskega sistema in metabolične bolezni. Kot je pojasnila Joanne Duffy, pa so matične celice iz pulpe mlečnih zob nekoliko drugačne. V osnovi se te celice spreminjajo v tipe celic, ki tvorijo kosti, hrustanec, živčevje, celice trebušne slinavke, maščobo, zato imajo izreden potencial za zdravljenje bolezni oziroma poškodb kosti in hrbtenjače, kožnih bolezni, diabetesa, bolezni srca in multiple skleroze. »Zavedati se moramo, da so matične celice iz pulpe mlečnih zob novejši vir matičnih celic in kot take najmanj raziskane. Dejanski potencial teh celic je dokazano že zdaj izredno velik in z novimi raziskavami vztrajno raste,« je pojasnila Duffyjeva. Da je gojenje matičnih celic iz mlečnih zob dobrodošla možnost, jamčijo tudi pristojne ameriške in angleške agencije (v Angliji je to HTA oz. Human Tissue Authority), ki bedijo nad delovanjem ponudnikov teh storitev in z izdajo dovoljenj tudi priznavajo uspešnost postopka.

V tujini so jih odlično sprejeli
Ker je v Sloveniji storitev popolnoma nova, še ne moremo govoriti o enotnih odzivih zobozdravnikov in zobozdravniških združenj, je povedal Ian Jan, direktor podjetja Izvorna Celica, partnerja podjetja BioEDEN, ki je prvo in edino slovensko podjetje, ki to novo storitev pri nas ponuja. »V Ameriki in Angliji, kjer storitev obstaja že nekaj let, pa so zobozdravniki izredno naklonjeni storitvi in temu viru celic nasploh,« je povedal Jan. Po njegovem se nam v prihodnosti obetajo še nekateri novi viri matičnih celic: »Glede na število organizacij, ki se trenutno ukvarjajo z iskanjem novih načinov zdravljenja, teh je na svetu približno 400, smo prepričani, da je zdravljenje z matičnimi celicami ne glede na trenutno uporabnost in zelo dobre rezultate dejansko na začetku in da bodo v medicini iz leta v leto bolj uporabne.«