Po zmagi v Rimu ste bili v središču pozornosti. Kako ste se znašli?

To je bila res moja prva mednarodna zmaga. Vendar toliko pozornosti, tudi naslednji dan pred štartom Giro delle Regioni, le nisem pričakoval. Starejših gospodov novinarjev je bilo cel kup. Seveda mi je bil v pomoč Martin Hvastija.

Kaj jih je najbolj zanimalo?

Že samo to, da se s kolesarstvom ukvarjam šele od maja 2007, niso mogli verjeti. Po drugi strani sem potem prebral, da mi kolesarji slovenskih ekip že vozimo kot profesionalci, njihovi najboljši pa prihajajo iz amaterskih ekip. Sistema ne poznajo ali niso hoteli razumeti. V Sloveniji je pač organiziranost taka, da moraš voziti za kontinentalno ekipo UCI, njihove amaterske ekipe so enako profesionalne, samo statusa UCI nimajo. So pa skoraj vsi dobro vedeli, za koga gre, ko sem povedal, da me je za kolesarstvo navdušil sosed Borut Božič.

Selektor Martin Hvastija je po prvi etapi Giro delle Regioni, ki ste jo končali drugi, za Italijanom Enricom Battaglinom, dejal, da je zmagal nepošteno.

Ko sem bežal sam proti cilju, me je Battaglino ujel le zaradi pomoči zavetrja spremljevalnih motoristov s kamerami RAI in fotoreporterji. To nepošteno pomoč je kasneje taktično zmogel obdržati. Vseeno mi drugo mesto veliko pomeni. S temi odmevnimi uspehi se bodo verjetno v kateri od ekip Pro Tour začeli zanimati zame. Da pridem v Columbio, Sky, BMC ali Saxo, je moj življenjski cilj.

Zakaj pa ne v italijanske ekipe? Največje uspehe ste dosegli v Italiji.

Bolj simpatične so mi severnjaške ekipe. Tudi raje dirkam v Belgiji in Franciji.

Trener Andrej Hauptman se je že malce zbal, da je bil začetek sezone za vas prenaporen?

Po dveh etapnih dirkah Istrska pomlad in Coppi-Bartali sem bil izčrpan, na pol mrtev. Andrej me ni pustil še na dirko po Lombardiji. Tedaj bi se morda zares skuril, tako pa sem se spočil. Vrhunsko smo delali pozimi, veliko več v fitnesu, veliko več kilometrov na kolesu, veliko smo bili na pripravah z Zheroquadro Radensko. Napredek je opazen.

V šoli kolesarstva s tremi profesorji, selektorjem Martinom Hvastijo, klubskim trenerjem Andrejem Hauptmanom in spodnjim sosedom v bloku Borutom Božičem, hitro napredujete.

Mislim, da je to prava kombinacija. Vsak od njih je pripravljen svetovati, vsi so zelo v redu, s pravim pristopom, od vsakega sem se nekaj naučil in izkoriščam priložnost, da se še učim. To želim čim bolj izkoristiti. No, očitno sem tudi kar dober učenec. (smeh)