Za letošnji esej pri slovenščini so morali dijaki v okviru tematskega sklopa, ki so ga naslovili Med različnimi svetovi, prebrati in naštudirati dve besedili: Francoski testament, ki ga je napisal rusko-francoski pisatelj Andrei Makine, in Prišleki (2. del) slovenskega pisatelja Lojzeta Kovačiča.
K prvemu delu izpita iz materinščine se je po podatkih Državnega izpitnega centra letos prijavilo 9771 kandidatov. Maturo v celoti naj bi v spomladanskem roku prvič opravljalo 9160 kandidatov, kar je natanko 335 manj kot lani. Po mnenju Polone Papler iz Državnega izpitnega centra gre "manjkajočih" deset razredov kandidatov pripisati številčnemu upadanju generacij. V prihodnjih letih se bo število kandidatov najbrž še skrčilo.
Ob tem je zanimivo, da bo izpit iz posameznega predmeta splošne mature letos opravljalo 1836 kandidatov, ki so se prijavili k poklicni maturi oziroma so jo že opravili, kar je 160 kandidatov več kot lani. Po mnenju Polone Papler gre povečanje števila teh kandidatov pripisati predvsem temu, da vse več univerz oziroma visokošolskih zavodov dijakom z opravljeno poklicno maturo omogoča tudi vpis v univerzitetne programe, če opravijo maturo iz zahtevanega predmeta splošne mature. Splošna matura je tako vse manj edina vstopnica za univerzitetni študij.
Tovrstna praksa je po mnenju nekaterih nepravična do splošnih maturantov, ko se ti potegujejo za vpis na univerzitetne programe, ki so dostopni tudi dijakom s poklicno maturo in dodatnim predmetom, saj je splošna matura veliko zahtevnejša. Enako velja za gimnazijski program. Res pa je, da si splošni maturanti praviloma pridobijo več znanja, ki jim omogoča uspešnejši študij. Po mnenju direktorja Državnega izpitnega centra mag. Darka Zupanca bi morali vpisne pogoje za univerzitetni študij dobro premisliti v okviru skupine, ki pripravlja belo knjigo o izobraževanju. Kot poudarja, krožijo že tudi ideje o enotni maturi za dijake vseh šol, ki ji pa sam ostro nasprotuje, saj bi se s tem standardi znanja na eksternem preverjanju zelo verjetno še znižali.
