Tako 440.000 otrok po svetu vsako leto podleže tej bolezni, 25 milijonov jih zdravijo ambulantno, od tega jih kar 2 milijona tako hudo zboli, da potrebujejo bolnišnično zdravljenje. Ker učinkovitega zdravila še ni, je po besedah prof. dr. Milana Čižmana z Infekcijske klinike Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani še vedno cepljenje najboljša zaščita pred okužbo. S tem bi razbremenili tudi domače bolnišnice, kamor sprejmejo približno 1.500 otrok letno; ti bi brez bolnišnične nege lahko tudi umrli.

Kaj so rotavirusi in kakšni so znaki okužbe?
»Rotavirusi so zelo odporni virusi okrogle oblike, ki so vzrok za črevesne težave, in sicer ne le pri človeku, ampak tudi pri živalih. Zanimivo je, da rotavirusne okužbe, sicer druge vrste, prizadenejo mačke, pse, perutnino, krave in druge živali. Rotavirosov je 7 vrst (od A do G) in prav vrsta A povzroča kar 90 odstotkov vseh drisk pri ljudeh. Rotavirusi okužijo celice tankega črevesja in sproščajo črevesni strup (enterotoksin). Ta povzroča vnetje črevesja (gastroenteritis). Najznačilnejši znak obolenja, vodena driska, ob bolečinah v trebuhu, vročini, bruhanju, kašlju, izcedku iz nosu, bolnika privežejo na posteljo. Za blažjo obliko bolezni zbolijo tudi odrasli. Zaplet, ki se ga bojimo, je hitro izgubljanje tekočine (dehidracija), ki hitro pripelje do izsušitve, še posebej pri majhnih otrocih. Ta bi lahko povzročila tudi smrtni izid. Tako do petih let starosti običajno vsak otrok vsaj enkrat preboli okužbo z rotavirusom. Prva epizoda je najhujša, vse naslednje okužbe pa so milejše narave, saj se telo že s prvo imunizira. Bolezen traja lahko od tri do osem dni z različno hudo izraženimi znaki. Posebno pozornost je treba nameniti otrokom, mlajšim od petih let, ki ob vodeni driski bruhajo tudi do desetkrat in večkrat dnevno, s tem pa izgubljajo telesno tekočino. Ob tem postajajo vse bolj utrujeni in brezvoljni. Če starši opažajo take znake, morajo otroka hitro pripeljati k zdravniku.«

Kako se rotavirusi prenašajo in kdaj so najboljši pogoji za njihovo razmnoževanje?
»Rotavirusom pravimo tudi družabni virusi, saj se pogosteje pojavijo tam, kjer se druži skupaj več ljudi, npr. v vrtcih, šolah, lahko pa tudi v domovih za ostarele in bolnišnicah. Prisotni so skozi celotno leto, vendar v zimskih mesecih pogosteje kot običajno. Prenašajo se s fekalijami, ki si jih lahko vnesemo v usta z umazanimi rokami, posredno prek predmetov, oblačil, ali neposredno prek blata, s katerimi je že imel opravka nekdo, ki se je okužil z rotavirusom. Prav blato je izredno kužno, saj se z njim izloča tudi veliko virusov; cca 1010 virusnih delcev je v 1 g izločenega blata. Znaki se pojavijo dva dni po okužbi, in sicer z različno jakostjo, lahko tudi pri odraslih, ne le pri otrocih. Nekatere okužbe izzvenijo tudi asimptomatsko, brez vseh težav, kar je značilno pri dojenčkih (0–6 mesecev), ki jih še ščitijo protitelesa iz materinega mleka. Najtežje okužbe opažamo pri otrocih po 6 mesecu starosti pa do dveh let, tudi pri starostnikih in vseh tistih, ki imajo zaradi različnih bolezni prizadeto telesno odpornost.«

Kako poteka zdravljenje?
»Žal učinkovitega zdravila, ki bi rotavirozo pozdravilo, še ne poznamo, zato je zdravljenje simptomatsko, kar pomeni, da blažimo znake, ki izbruhnejo ob bolezni, zmanjšamo bolečine, znižujemo visoko vročino in – kar je najpomembnejše – nadomeščamo tekočino. To je sicer pri hudih oblikah rotaviroze, ki so povezane tudi z dolgotrajnim bruhanjem, izredno težko, saj vsaj požirek lahko ponovno sproži refleks bruhanja. Zato morajo starši izredno paziti, ko se to zgodi, in z bolnikom obiskati zdravnika. Ob hudih primerih bo bolnik napoten v bolnišnico, kjer bo prejel infuzijo, s katero bomo nadomestili izgubljeno tekočino in elektrolite. To prepreči, da bi dehidriranost povzročila šok in posledično smrt bolnika. Sicer pa je treba vsakih nekaj minut bolniku ponuditi žličko, dovolj tekočine, ki ne sme biti presladka, saj tudi sladkor vzpodbuja praznjenje črevesja.«

Kako se lahko izognemo obolenju?
»Ob cepljenju je higiena najboljše zdravilo. Že pogosto umivanje rok bo preprečilo marsikatero okužbo. Ker pa je rotavirus zelo kužen in se hitro prenaša, okužbo povzroči že 50 enot virusa, so higienski ukrepi nujni, še posebno ravnanje s fekalijami. Ker je virus zelo odporen, ga niti z razkužilom ne moremo uničiti. Občutljiv pa je na alkohol. Z njim je treba redno brisati vse površine, še posebej tiste predmete, ki so v stiku z bolnikom. Posebno pozornost je nujno nameniti ravnanju s fekalijami – z bruhanjem in blatom –, ki jih izoliramo v neprodušni vrečki. Pomaga tudi redno zračenje prostora, ki znižuje število virusov v zraku. Če bolnik živi v številni družini, ga je treba ločiti od preostalih družinskih članov, prav tako pa je treba ravnati, če obiskuje vrtec. Dobro je vedeti, da se virus izloča še tri tedne po bolezni (po zadnjem vidnem znaku), zato je treba ves ta čas vzdrževati stroge higienske pogoje.«

Ker se pojavnost rotavirusnih okužb povečuje, stroka priporoča cepljenje. Kakšno je vaše mnenje o cepljenju?
»Aktivno imunizacijo otrok priporočamo zgodaj, po šestih tednih, tako da bodo otroci v starosti nad šest mesecev do dveh let, ko so nevarnosti okužbe največje, zaščiteni. Cepivi, ki jih uporabljamo (rotarix in rotateq), sta visokoučinkoviti in varni; do zdaj ni bilo nobenih pomembnih zapletov pri njihovi uporabi, zato jih priporočamo kot uspešno zaščito pred okužbo. Po podatkih cepivi preprečita 70–90 odstotkov vseh hudih rotavirusnih okužb in okoli 70 odstotkov okužb s temi virusi na splošno. Čeprav sta obe cepivi v Sloveniji na voljo že kar nekaj let, pa še nista vključeni v nacionalni imunizacijski program, zato sta na voljo le po osebnem razmisleku staršev pod samoplačniškimi pogoji. Zato imajo pediatri veliko odgovornost pri ozaveščanju.«

Katarina Podnar