Slednja je namenjena predvsem rednemu oziroma "kolosejevskemu" kinematografskemu sporedu, njena posebnost pa je ta, da izhaja kot brezplačnik. Ta mesec bo minilo ravno deset let od njenega nastanka, v katerih je izšlo 200 številk Premiere. Njen založnik je UMco, ki se je razvil tudi v pomembnega izdajatelja filmske literature, njegovega direktorja in urednika Premiere Sama Ruglja pa smo najprej vprašali o začetkih revije.

Kako je sploh prišlo do nastanka Premiere kot filmskega brezplačnika?

Na začetku tretjega tisočletja so po zahodni Evropi začeli vznikati filmski brezplačniki. Ker smo se takrat v našem podjetju že ukvarjali z brezplačnimi mediji, na primer karticami Feliks, in ker je znotraj Ljubljanskih kinematografov že po prvi številki propadla ideja, da bi filmska branža izdajala svojo tiskovino v časopisnem formatu, se nam je, tudi glede na vsebinske preference tistih, ki smo delali v podjetju, zdelo smiselno, da poskusimo s podobno revijo. Vedeli smo, da smo kot podjetje prešibki, da bi se lahko lotili plačljive revije, saj je konec leta 1999 prenehal izhajati Oskar, ki je imel v času svojega nastanka močno uredniško ekipo. Zato se je zdel brezplačnik v visoki nakladi ter v lastni, neodvisni distribuciji, najboljša rešitev.

Tako smo maja 2000 izdali prvo številko Premiere, jo čez poletje predstavljali poslovni javnosti, torej potencialnim oglaševalcem, potem pa konec poletja začeli z rednim izhajanjem. Na začetku so bili oglaševalci do novega koncepta precej zadržani, saj tovrstnih brezplačnikov na našem trgu še ni bilo, a po letu in pol prizadevanj smo vseeno uspeli najti svoj prostor pod slovenskim medijskim soncem. Deset let takega medija se mi zdi lep uspeh, še posebno, ko vidim, da podobne ideje niso vzdržale niti na večjih trgih, denimo na Hrvaškem, kjer so se take revije lotili kako leto za nami, potem pa jo relativno hitro ukinili.

V vsebinskem pogledu podobno, v oblikovnem pa veliko skromnejšo revijo Film je nekoč, v 50. letih prejšnjega stoletja, izdajalo slovensko distribucijsko podjetje Vesna film. Premiero izdaja UMco - ali je ta nastal prav zato, da bi izdajal Premiero?

Podjetje je obstajalo že prej, njegova osnova je bila trgovska dejavnost. Z mediji smo razširili naše delovanje in nekako zadovoljili naše osebne preference, saj smo si želeli delati s (pop)kulturnimi vsebinami. Z Buklo, brezplačno revijo o knjigah, smo vse skupaj pred petimi leti še nadgradili in dopolnili.

Kolikšna je naklada Premiere - ali se je spreminjala, ali ostaja kaj izvodov?

Na začetku je bila naklada okoli 30.000 izvodov, po nekaj letih smo jo dvignili na 40.000 izvodov, kjer se je tudi ustalila. Remitende pri reviji ni, saj morebitne izvode Premiere, ki kje ostanejo, zberemo in prenesemo v najbližje kinocentre, kjer imamo večja stojala in je povpraševanje po reviji veliko. Tudi sicer je zanimanje za revijo na splošno še vedno precejšnje, tedensko nas kličejo razne institucije, lokali, kulturni centri in podobno, da bi radi imeli stojalo s Premiero. Seveda pa smo omejeni z višino tiskarskih in distribucijskih stroškov.

Moram tudi poudariti, da brezplačnik takšnega tipa, kot je Premiera, vzamejo zgolj tisti, ki to res hočejo, saj tukaj ne gre za neke vrste "napadanje" preko poštnih nabiralnikov ali v obliki časopisnih prilog. Svobodna volja bralcev in poudarjen interes za konkretne vsebine sta pomembni vodili Premiere in Bukle.

Ali bi Premiera prenehala biti brezplačnik, če bi dobila subvencijo iz javnih sredstev? In ali je, konec koncev, sploh zainteresirana za takšno subvencijo?

Koncept brezplačnosti bi ohranili tudi v primeru kakih javnih sredstev, seveda pa bi v tem primeru revijo lahko vsebinsko razširili. Letos smo se s projektom PremieraPlus prijavili na razpis za pluralizacijo medijev. Naša ideja je, da bi obstoječo revijo nadgradili s prilogo, pri kateri bi filmski strokovnjaki na podlagi primerov iz aktualnih pa tudi klasičnih filmov skušali podrobneje prikazati vse razsežnosti sodobnega filma kot medija in kot umetniške zvrsti. Priloga PremieraPlus bi lahko bila neke vrste učna ura filma. Vse skupaj pa bi se lepo rimalo tudi s krepitvijo filmske vzgoje, ki jo pripravljajo v srednjem šolstvu. Rezultate razpisa še čakamo.

UMco se je razvil tudi v pomembnega založnika filmske knjižne literature. Kako se vam je to posrečilo?

Kar se tiče naše knjižne produkcije, se nam je večji preboj posrečil pred štirimi leti s knjigo 1001 film, pri kateri se je pokazalo, da obstaja trg za kupce temeljnih filmskih knjig. S to izkušnjo smo v naslednjih letih uspeli realizirati kar nekaj prevodnih temeljnih tujih del, kot sta denimo Knjiga o filmu (2007) in Razumeti film (2008), pred izidom pa je Svetovna zgodovina filma. Poleg tega pa smo poskrbeli tudi za desetine izvirnih izdaj, od knjig Marcela Štefančiča, med katerimi smo najbolj ponosni na Zadnji film, do knjižnih prvencev, kot bo, denimo, Avatar ali nova razsežnost filma Klemna Žuna, ki bo izšel v nekaj tednih. Recept za uspeh je bil in je preprost: veliko entuziazma, dobre volje, pripravljenost na veliko dela, pozitiven odziv raznih podpornikov in sponzorjev pri nekaterih izdajah, v zadnjih letih še Slovenska kinoteka kot sozaložnik naših knjig, seveda pa tudi druga javna sredstva, od Filmskega sklada prek Zavoda za šolstvo do mesta Ljubljane. Upam, da bomo uspeli pridobiti še kaka sredstva za naš zadnji temeljni, tokrat nacionalni projekt Filmografija slovenskih celovečernih filmov 1931-2009, ki ga nameravamo izdati skupaj s Slovensko kinoteko.

Osnovni razlog za relativno krepko založniško dejavnost v našem medijskem oddelku pa je bil vedno v tem, da revije pogosto hitro postanejo star papir, knjige pa imajo, vsaj tiste dobre, daljši rok trajanja. Čeprav smo doživeli že veliko pozitivnih presenečenj tudi pri Premieri ko je na primer eden od naših kolumnistov pred leti, ob naši 100. številki, potožil, da mu manjka 4. številka Premiere in poprosil bralce, če mu jo lahko kdo priskrbi, jo je dobil v nekaj dneh. Vse kaže, da obstaja tudi kar nekaj zbirateljev naše revije. Tako se zna zgoditi, da bo nekoč v prihodnosti kolekcija dobro ohranjenih prvih dvesto številk Premiere na antikvarnem trgu dosegla lepo ceno.