Kako gazela Epilog, ki je bila na seznamu 500 najhitreje rastočih podjetij 2008 na 132. mestu, skrbi za svojo kondicijo po dvajsetih letih?

Za našo kondicijo skrbi kar trg, ki nam ne dopušča, da bi počivali, čeprav bi se to morda kdaj prileglo. Preprosto moramo teči naprej. In čutimo, da smo v kar dobri kondiciji.

Med gazelami ste med bolj "sramežljivimi". Kljub zavidljivemu prispevku na vašem področju in že dvajset let nadpovprečno uspešnemu poslovanju vas v širši javnosti skoraj ni opaziti.

Glede tega smo pragmatični. V ozadju smo se dolgo držali že zaradi introvertne narave programerjev (smeh). Po drugi strani v tem nismo videli neke posebne koristi. Potem pa je prišlo obdobje, ki je bilo poslu še posebno naklonjeno in smo potrebovali nove kadre. Da nas nihče ni poznal, je bila kar velika ovira. Mladi, perspektivni kadri ne gredo radi v podjetja, za katera še niso slišali. Takrat smo se odločili, da se bomo več pojavljali v medijih.

Je pomagalo?

Je. Postali smo občutno bolj zanimivi za mlade, ki so se nam začeli oglašati kar sami od sebe. Predvsem jih privlači naše delovanje v mednarodnem okolju.

Kako je po vašem najbolje sporočati zgodbe o uspehu?

Najboljši vtis naredijo verodostojne zgodbe. Tudi zato se še vedno ne "napihujemo" preveč.

Poleg lastnih inovacij ponujate tudi znanje. Svetujete pri implementaciji sistemov WMS večinoma na tujem in omogočate prakso študentom dveh fakultet. Kakšen je po vaših izkušnjah sprejem slovenskega IT-znanja v tujini?

To je močno odvisno od trga. Nemški, ki je naš največji, je sprva vedno nekoliko zadržan. Ko pa se enkrat strokovno dokažemo, navadno na njem presežemo pričakovanja. Na drugih trgih - angleškem, skandinavskem, španskem in francoskem - je občutno manj stereotipnih predstav. Programska oprema je na splošno že nekaj tako globaliziranega, da ni pomembno, od kod si, ampak, kaj znaš. V večini dežel te vidijo kot "softveraša", in ne kot Slovenca.

Je res, da pri uvajanju tehnoloških inovacij rajši počakate na konkurenco in da si nočete prvi lomiti zob?

Delamo v skladiščnem segmentu, ki je že po naravi zelo konzervativen. Imamo pa srečo, da nove IT-tehnologije navadno prej preizkusijo že v drugih panogah, mi pa smo potem med prvimi, ki jih uvajamo v skladišča.

Z vidika napredka skušamo biti na zgornjem delu sredine. Večkrat se namreč zgodi, da se tehnologija, ki sprva povzroči velik bum, že čez leto ali dve izkaže za strel v prazno. Glede na to, kako velika vlaganja so zadaj, je bolje biti nekoliko previden. Pred leti je, denimo, veliko obetala tehnologija govornega vodenja skladiščnikov, a se je kmalu izkazala za nepraktično. Mnoga podjetja jo že opuščajo. Na srečo mi nismo šli v to. Očitno smo imeli dober občutek, tudi intuicija je pri tem dober pomočnik. Stavimo pa na tehnologijo umetnega vida. Gre za tehnologijo, s pomočjo katere je skladiščnik voden prek posebnih projekcijskih očal. To je po našem mnenju prihodnost, čeprav je na poti še nekaj tehnoloških ovir.

Nekaj podobnega je bilo moč videti v filmu Ujemite Smarta ... Vključno s tehnologijo govornega vodenja.

Ja, govorna tehnologija ni novost, problem pa je, da je prepočasna. Človek slikovne informacije sprejema in se odziva nanje bistveno hitreje.

Veliko vam pomeni skrb za zaposlene. Tem radi ugodite na različne načine: v podjetju imate biljardnico, hodnik je hkrati igrišče za minigolf, omogočate jim številna izobraževanja ...

Naše znanje ni samo programersko, obvladovati moramo tudi procese v logistiki in celotne postopke implementacije in integracije informacijskega sistema WMS pri strankah. Takega znanja na trgu ni. Kadre moramo vzgojiti sami in zato se jih, kolikor je le možno, trudimo tudi pocrkljati. Zavedamo se, da so oni naša edina prava vrednost. Veliko se ukvarjamo z izobraževanji, tudi na področju mehkih vsebin, pri zasnovi novih prostorov pa smo se zgledovali tudi po Googlu. Pri stresnem delu mora človek imeti možnost za sprostitev. Poleg biljardnice in golfa ima tako še vsaka pisarna nekaj, s čimer se je moč sprostiti. Poskušamo biti ne preveč resni. To seveda ne velja v odnosu do strank, a pri delu skušamo vzdrževati mehanizme, ki gladijo napetosti in vzdržujejo dobro počutje.

Fluktuacije kadrov pri vas tako rekoč ni.

Res je in tudi v teh, kriznih časih zaposlujemo. Če sedaj ne bomo vzeli tistih, ki jih vidimo kot zelo perspektivne in dobre, potem ne bomo pripravljeni za naslednjo fazo rasti.

Kako ocenjujete naklonjenost slovenskega poslovnega in gospodarskega okolja tehnološkemu razvoju? Je slednji tista gonilna sila, ki bi Slovenijo lahko hitreje popeljala iz krize, če bi imela več podpore?

Tehnološki razvoj sam je preozka in zavajajoča formulacija. Morda bi bilo bolje govoriti o inovativnosti. Inovacija ni nujno samo nekaj tehnološkega, lahko je tudi humanistična. Zagovarjam tezo, da je prvi korak napredka prenova procesov in šele drugi tehnologija, ki te procese avtomatizira.

Če danes nisi inovativen, prav veliko možnosti za napredek nimaš. Zavest, da se tu skriva pot do uspeha, v Sloveniji še ni splošno sprejeta. Slovenska država bi lahko brez bolečih omejevanj ogromno privarčevala, če bi se na primer lotila prenove procesov v državni upravi in zdravstvu. Golo znanje izgublja vrednost, saj se stalno spreminja. Velika pomanjkljivost slovenskega šolskega sisteme je, da pretirano poudarja faktografsko znanje. Inovativnost, kreativnost in mehke veščine, kot so sposobnost dela v timu, znanje reševanja konfliktov, sposobnost podajanja idej, demokratične vrednote itn. pa so zanemarjene. Naša izkušnja pa nam pravi, da brez najširših kompetenc podjetje ne more uspeti.

Več na http://gazela.com