V Louisiani so izredne razmere razglasili že v četrtek, v petek pa so enako potezo sprejele tudi oblasti v zvezni državi Florida, kjer so se za tak ukrep odločili ob poročilih, da se naftni madež floridski obali bliža dokaj hitro.
Naftni madež se je po Mehiškem zalivu začel širiti po nesreči 20. aprila, ko je na ploščadi britanske naftne družbe BP najprej odjeknila eksplozija, sledil ji je požar, ploščad pa je nato potonila.
Zaradi nesreče je nafta začela iztekati v morje, izlitje pa je precej večje, kot so sprva predvidevali. Dnevno naj bi se v morje izlilo okoli 800.000 litrov nafte. Po poročanju dnevnika The Mobile Press-Register naj bi na ploščadi medtem odkrili novi luknji, iz katerih se izteka nafta, kar pomeni, da bi se iztekanje nafte lahko še povečalo.
Zaradi naftnega madeža ob ameriški obali Mehiškega zaliva grozijo velike gospodarske posledice in pravo okoljsko opustošenje. Oblasti sicer ne želijo ugibati o velikosti naftnega madeža, ki pa naj bi se raztezal na 5000 kvadratnih kilometrih površine, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Prizadeto območje namerava obiskati tudi ameriški predsednik Barack Obama. Podrobnosti sicer še niso znane, vendar naj bi Obama območje obiskal v prihodnjih 48 urah, poroča ameriška tiskovna agencija AP.
Na britansko energetsko družbo BP, ki je sicer prevzela polno odgovornost za razlitje nafte v Mehiškem zalivu ter zagotavlja, da bo plačala stroške čiščenja in povrnila škodo, medtem leti vse več kritik, tudi s strani ministrice za domovinsko varnost Janet Napolitano. V imenu ribičev sta bili doslej zaradi nastale škode sicer že vloženi prvi tožbi, v prihodnje pa jih je pričakovati še več.
Dokumenti, ki so medtem prišli na dan, pa med drugim razkrivajo, da britanska družba v analizi črpanja in morebitnih posledic za okolje leta 2009 verjetnosti tovrstne nesreče ni pripisovala velikega pomena.
