Nobena skrivnost ni, da se kot glasbena založba (producent fonogramov) sočasno preko ločene pravne osebe ukvarjamo tudi z glasbenim založništvom. Presenečeni bi bili, če odgovorni na združenju SAZAS ne bi vedeli, da je takšna poslovna praksa običajna pri pretežni večini domačih in tujih glasbenih založb. Glasbeno založništvo se postopoma tako pri nas kot tudi v tujini z razmeroma zastarelega in poslovno vse manj zanimivega področja prodaje fizičnih nosilcev zvoka, skladno z razvojem novih tehnologij, preusmerja v zagotavljanje promocijskih in distribucijskih pogojev za neposredno objavljanje in posredovanje glasbenih posnetkov preko elektronskih medijev, interneta, mobilne telefonije ipd. V tem novem poslovnem okolju postaja prodaja nosilcev zvoka drugotnega pomena, osrednja tema pa je tudi za glasbene založbe in producente fonogramov učinkovita in transparentna zaščita avtorskih in sorodnih pravic, ki mora ob spoštovanju tržnih razmerij med imetniki pravic zagotoviti pogoje za ustvarjanje in objavo novih glasbenih posnetkov. Nikakor ne prihaja do kolizije interesov, kar mi na Sazasu očitajo. Bolj očitna je kolizija interesov pri g. Zupanu, ki je predsednik UO, vodja strokovne službe in eden večjih prejemnikov avtorskih honorarjev iz javnega predvajanja. Je tu kolizija interesov? Ni odveč omeniti, da je njegova sestra zaposlena kot pravnica na Sazasu. Ali lahko govorimo celo o nepotizmu?

Kot odličen poznavalec glasbe in industrije seveda še kako dobro ločim med izvajalci in avtorji. Prav tako dobro vem, kdo in na kakšen način uveljavlja pravice enih ali drugih, zato moja izjava ni bila naključna. Ali je mogoče, da na Sazasu ne vedo, da sta Madonna, Eric Clapton izvajalca, vendar obenem pa tudi avtorja (Layla, Tears in heaven, 4 minutes, Like a virgin...). Ostale izvajalce in skupine sem navedel kot primer, obenem pa mi je jasno, da imen njihovih članov, pod katerimi se podpisujejo kot avtorji, širša javnost ne bi prepoznala.

Nikakor ne drži, da založba Nika ne plačuje nadomestil za objavo glasbenih posnetkov na fonogramih. Do leta 2005 smo poravnali vse obveznosti iz tega naslova do združenja SAZAS. Kasneje, ko so pogajanja med združenjem SAZAS in slovenskimi diskografi zastala in do skupnega sporazuma, ki bi zagotavljal enake in poštene tržne pogoje vsem proizvajalcem fonogramov, ni prišlo, pa smo se pri založbi Nika skladno z določili Zakona o avtorski in sorodnih pravicah odločili, da pri notarju deponiramo ustrezne zneske avtorskih nadomestil, ki bi sicer pripadli združenju SAZAS. Združenju SAZAS ne glede na to še danes plačujemo del avtorskih honorarjev, prav tako pa avtorske honorarje izplačujemo neposredno tudi tistim avtorjem glasbe, ki združenja SAZAS niso pooblastili za uveljavljanje mehaničnih pravic. S takšnim ravnanjem bomo tudi v prihodnje prisiljeni nadaljevati, vse dokler združenje SAZAS ne bo pristalo na delitev honorarjev po dejanski uporabi in enakopravno med domače in tuje avtorje ter druge imetnike pravic.

Prav tako smo že v letu 2006 pred delitvijo nadomestil za leto 2005 združenju SAZAS posredovali kompleten katalog avtorskih del, na katerih ima delež avtorskih pravic naše založniško podjetje Akin. Sazas smo večkrat pozvali, da v svojo bazo vnese podatke o delih iz repertoarja, ki ga zastopa družba Akin, in jim pri tem ponujali več tehničnih rešitev, čeprav bi si po predpisih Sazas podatke o teh delih moral pridobiti sam. Takšna dolžnost Sazasa namreč izhaja iz tretjega odstavka 151. člena ZASP. Tam je navedeno, da kolektivna organizacija ščiti avtorje oziroma druge imetnike tistih avtorskih pravic, ki se po zakonu lahko uveljavljajo samo kolektivno (147. člen ZASP), že po implicitnem pooblastilu zakona, torej brez kakršnekoli pogodbe z avtorjem oziroma prijave glasbenega dela. Takšna določba zakona je povsem v skladu s kontinentalnim razumevanjem avtorske pravice, saj ta nastane že s samo stvaritvijo dela. Nadalje pa tudi iz Sazasovih aktov jasno izhaja njihova obveznost, da brez kakršnekoli prijave imetnika avtorske pravice ščitijo njegova dela. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del v drugem členu določa, da v repertoar Sazas spadajo glasbena neodrska dela (to so dela zabavne glasbe), pri čemer pa ne izvzema tujih glasbenih del. To pomeni, da so vse fizične in pravne osebe, ki javnosti priobčujejo glasbeno delo, zavezane plačevati in tudi plačujejo Sazasu nadomestilo za uporabo glasbenih del, med katerimi so tudi pesmi Akinovega repertoarja. V prvem členu je celo izrecno navedeno, da Sazas ščiti celotni svetovni repertoar glasbenih neodrskih del. Pravilnik o zaščiti avtorskih pravic in delitvi avtorskih honorarjev v 57. členu določa, da si Sazas podatke o tujih glasbenih delih pridobi od sorodne kolektivne organizacije v tujini, obenem pa statut Sazasa v drugem odstavku 9. člena določa, da domače in tuje imetnike avtorskih pravic Sazas ščiti pod enakimi pravili in pogoji

Drži le, da je vse do leta 2008 združenje SAZAS z neutemeljenimi administrativnimi ovirami in zahtevami preprečevalo registracijo našega kataloga in nas s tem tudi oškodovalo za upravičen del dohodkov iz naslova avtorskih pravic.

Še posebej pa smo razočarani nad nerazumnim ravnanjem združenja SAZAS, ko glasbene založbe enači z drugimi poslovnimi uporabniki avtorskih del.

Promocija avtorskih del ne bi bila mogoča brez njihove javne objave. Honorarji mnogih članov združenja SAZAS (tudi tistih najbolj uspešnih, ki danes celo zasedajo mesta v organih upravljanja) so odvisni od javnega predvajanja posnetkov, katerih izdajo, promocijo in distribucijo v elektronskih medijih zagotavlja založniško podjetje Nika. Brez podjetij, kot je Nika, brez njihovih finančnih vložkov, promocijske in prodajne mreže ter trdega dela zaposlenih tudi danes najuspešnejših avtorjev pri združenju SAZAS ne bi bilo. Založbe Nika, MenArt, Dallas, ZKP RTV, Helidon, če omenimo najpomembnejše, so na prostem trgu in brez podpore države sodelovale pri nastanku pretežne večine objavljenih glasbenih avtorskih del, ki danes članom združenja SAZAS zagotavljajo avtorske honorarje in jih javnost šteje v zimzeleni repertoar slovenske glasbene pop kulture. Navkljub temu mnogi avtorji ali založniki te bogate dediščine ne morejo postati člani združenja SAZAS, še posebej ne takrat, ko nastopajo kot pravne osebe, ki so imetniki deleža avtorskih pravic številnih avtorjev glasbe doma in v tujini.

Založniška podjetja razumemo in z razumevanjem spremljamo prizadevanja združenja SAZAS, da zaščiti domačo glasbeno ustvarjalnost. Tudi v naši založniški in producentski dejavnosti opažamo, da je slovenska glasba na domačem trgu izredno priljubljena. Iskreno obžalujemo, da takšnega javnega interesa ne odražajo tudi elektronski mediji, še posebej radijske in televizijske postaje. Opažamo, da se v njihovih programih ne odraža glasbeni okus publike, kakršnega kot izdajatelji glasbe spoznavamo na trgu nosilcev zvoka, pa naj gre za CD-plošče ali prodajo prek mobilnih telefonov in interneta.

Žal pa to vprašanje še vedno ostaja v domeni uresničevanja javnega interesa na področju medijev, kot najbolj sporen del slovenske medijske kulturne politike, večinoma prezaposlene s politično uravnoteženostjo medijev, ob kateri se pogosto popolnoma pozablja na uravnoteženost glasbenega okusa poslušalcev in gledalcev. Založba Nika zato kot nepristranski zastopnik in sodelavec domačih in tujih avtorjev nikakor ne more pristati na izplačila avtorskih honorarjev, ki niso sorazmerna z dejansko uporabo zaščitenih glasbenih avtorskih del, ne glede na to, ali so jih ustvarili domači ali tuji avtorji.

Dokler združenje SAZAS ostaja eno redkih v Evropi, ki glasbenim založnikom ne dovoljuje članstva in sodelovanja v organih upravljanja, pač pa vztraja pri neutemeljenem rušenju tržnih razmerij v glasbenem poslu s tem, da ne obračunava uporabe avtorskih del po dejanski uporabi, pač pa njihovo predvajanost poljubno odšteva, deli in množi v korist t.i. "najuspešnejših avtorjev" brez soglasja vseh imetnikov pravic, je dialog izven sodišča nemogoč, prihodnost domače diskografije pa resno ogrožena. Zakaj avtorji dopuščajo, da združenje SAZAS v njihovem imenu žaga vejo, na kateri sedi?

Darjo Rot, Nika