Pilotna, evropsko poenotena raziskava o žrtvah kriminala, ki so jo na vzorcu 2000 Ljubljančanov in Mariborčanov izvedli lani, je pokazala tudi, da se ljudje bolj bojijo nasilnega napada na svoje bližnje kot nase, hkrati pa jih precej skrbijo tudi tatvine vozil oziroma vandalski napadi nanje.
Na zaskrbljenost vplivajo tudi aktualni dogodki
"Običajno so starejši glede možne viktimizacije bolj zaskrbljeni kot mlajši, čeprav so starejši redkeje žrtve kaznivih dejanj," nam je pojasnil dr. Peter Umek s fakultete za varnostne vede: "Praviloma so najmanj zaskrbljeni mlajši moški, ki pa so najpogosteje žrtve napadov in drugih kaznivih dejanj. Zakaj? So bolj optimistični, manj previdni, več tvegajo, poleg tega se pogosteje zadržujejo na krajih, ki so potencialno nevarni," razlaga Umek.
Na vprašanje, zakaj se ljudje bolj bojijo napada na svoje bližnje kot nase, Umek odgovarja, da se "človek v domačem okolju počuti varno, ne pozna pa okolja, v katerem se nahaja druga oseba, ter vseh možnih dejavnikov varnosti oziroma nevarnosti." Umek med dejavniki zaskrbljenosti našteva tudi že doživete neprijetne izkušnje, množičnost informacij o kriminalu, osebne značilnosti ljudi in aktualne dogodke: "Ob tragičnih dogodkih v diskotekah, ki so se zgodili pred dvema oziroma temi leti, je bilo gotovo zaskrbljenih več staršev. O tem so veliko brali in poslušali in potem to posploševali tudi na druge podobne situacije," dodaja Umek.
S policisti najbolj zadovoljni starejši
Izsledki ankete, pod katero sta se podpisali Martina Kontelj in Eva Belak, kažejo, da so z delom policistov najbolj zadovoljne žrtve tatvin iz vozila, s policisti pa so najmanj zadovoljni tisti nesrečneži, ki so se z njimi srečali kot žrtve osebne tatvine, ropa, poskusa vloma ali tatvine kolesa.
"Da so žrtve najbolj zadovoljne v primeru tatvin iz vozila, je nekoliko presenetljivo, ker je med prijavitelji verjetno več moških," meni dr. Anton Dvoršek s fakultete za varnostne vede. Raziskava o stališčih žrtev premoženjske kriminalitete, ki so jo na fakulteti izvedli pred nekaj leti, je namreč pokazala, da so z delom policije praviloma najbolj zadovoljni starejši državljani.
Na zadovoljstvo z delom policistov pa ne vpliva samo uspešno ali neuspešno končana preiskava, temveč tudi ocena, s kakšno vnemo so se možje v modrem zadeve lotili: "Na splošno velja, da so žrtve bolj zadovoljne z delom policistov, če ti ob prijavi poskušajo poiskati kakšne sledi, skratka pokažejo neko konkretno aktivnost v smeri odkrivanja storilca. To je seveda veliko lažje pri tatvinah iz vozil, kjer je vsaj teoretično možno najti kake sledi, kot pri osebnih tatvinah (kraje denarnic, torbic, op.p.), kjer takih sledi ni," pojasnjuje Dvoršek in dodaja, da lahko na zadovoljstvo z delom policije pomembno vplivajo tudi naknadna preverjanja policistov in večkratni stiki z žrtvijo, saj ta tako dobi občutek, da si policisti bolj prizadevajo odkriti storilca.