V najslabšem pomenu besede. Imena ljudi, ki bi utegnili postati ministri, a so bili še daleč od tega, da bi na kandidaturo dejansko pristali, so v javnost padala kot zrele hruške. Poslanec in kočevski župan Janko Veber se je kandidaturi odpovedal, ko se je zdelo, da je že vse dogovorjeno. Nominirani kandidat dr. Janez Hribar je pred poslansko pisarno največje koalicijske stranke namignil, da se njegovi strokovni pogledi ne skladajo s političnimi pričakovanji. Direktor mariborskega območnega veterinarskega urada in profesor na mariborski fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede dr. Igor Vojtic je kandidaturo umaknil, predsednik vlade pa je še po umiku kandidature opletal z njegovim imenom in modroval, da njega osebno prav nič ne moti, da starša dr. Vojtica nista genetsko čista Slovenca. "Dobro obveščeni krogi" so 22. marca v obtok frcnili napoved, da bo kandidat za ministra znan naslednji dan. Mesec dni kasneje je predsednik vlade priznal, da je še vedno brez uradnega kandidata. V vmesnem času je v javnost prikapljalo še nekaj imen, vodenje enega najbolj zahtevnih resorjev pa je predsednik vlade začasno zaupal ministru za lokalno samoupravo Henriku Gjerkešu. Ob tem je razlagal, da dva kandidata ponudbe nista sprejela zaradi slabe ministrske plače. Tik pred dnevom upora je vendarle sporočil, da ima kandidata.
Veterinar
Dejan Židan, 42-letni magister veterinarske medicine, se je rodil v Mariboru. Osnovno šolo je obiskoval v Račah, šolo za živinorejsko-veterinarske tehnike je obiskoval v Mariboru in Kamniku, veterinarsko fakulteto pa je končal v Ljubljani. Leta 1999 je z nalogo Spremljanje reprodukcije plemenskih svinj za oceno zdravstvenega stanja reje v Ljubljani končal magistrski študij. V prvem desetletju profesionalne kariere se je kandidat za kmetijskega ministra ukvarjal predvsem z reprodukcijo prašičev. Delal je v murskosoboški območni enoti Veterinarskega zavoda Slovenije. Od leta 2003 je zaposlen v eni največjih kmetijskih gospodarskih družb v državi, v prekmurski skupini Panvita. Na začetku leta 2007 je vodenje Panvite prevzel iz rok karizmatičnega Blaža Miklavčiča. Danes je v skupini, ki povezuje poljedelsko proizvodnjo, živinorejo, vinogradništvo, mesnopredelovalno industrijo, veterinarske storitve, energetiko in trgovino, zaposlenih okoli 600 ljudi. Skupina Panvita je lani pridelala slabih 67 milijonov evrov prometa. Če bo Židan prestal parlamentarno proceduro, bo po letu 1992 prvi minister, ki v državno administracijo prinaša izkušnje iz podjetniško organiziranega kmetijstva.
Geologinja, živinorejec, veterinar, agronom
V dveh desetletjih je kmetijski resor vodilo sedem ministrov. Prihajali so z vseh mogočih vetrov: dva ministra sta prišla iz akademskih vrst, dva sta pred nastopom ministrske funkcije opravljala naloge državnih sekretarjev, en minister je bil pred prevzemom funkcije v izvršni veji oblasti direktor vinarskega podjetja in poslanec. Dva ministra sta imela izrazito strankarsko poreklo. Dva ministra sta funkcijo opravljala dvakrat.
Dr. Jože Osterc je resor vodil med letoma 1990 in 1992, ko je vladi poveljeval Lojze Peterle, potem je za pol leta zapustil vladni kabinet, na začetku leta 1993 pa se je vrnil in pod vodstvom Janeza Drnovška končal štiriletni mandat. Dr. Milan Pogačnik je vodenje kmetijskega resorja za nekaj mesecev prevzel leta 2004, leta 2008 pa ga je Borut Pahor še enkrat povabil v vlado. Dr. Osterc in dr. Pogačnik sta v vlado prišla iz akademskih vrst. Jože Osterc je prišel z biotehniške fakultete, Milan Pogačnik pa z veterinarske fakultete.
Marijo Lukačič je na ministrski položaj katapultiralo članstvo v strokovnem svetu SDS. Iztok Jarc je na začetku devetdesetih kandidiral na listi SDS. Jože Protner je bil pred prevzemom ministrske funkcije poslanec LDS. Milan Pogačnik je leta 2004 kandidiral na listi LDS, ob drugem imenovanju za ministra pa je bil tesneje povezan s SD. Franc But in Ciril Smrkolj sta bila pomembna funkcionarja SLS. But je bil v času, ko je vodil ministrstvo, tudi predsednik SLS. Ciril Smrkolj je bil v času, ko je bil minister, član ožjega vodstva SLS. But je bil v devetdesetih funkcionar Zadružne zveze. Smrkolja in Buta je sredi devetdesetih let povezovalo tudi članstvo v nadzornih svetih Kmečke družbe, predhodnice današnje finančne družbe KD.
Dva ministra za kmetijstvo, Franc But in Iztok Jarc, sta pred prevzemom ministrskega položaja že službovala kot državna sekretarja. Po izteku funkcij v državni administraciji sta Jarc in But prevzela diplomatske funkcije. Jarc in But sta bila pomembna člana slovenskih pogajalskih skupin, ki so pripravljale vse potrebno za vstop v EU. No, Iztok Jarc že pred opravljanjem ministrske funkcije služboval v diplomaciji: v trenutku, ko je Marija Lukačič odstopila s položaja ministrice, je bil Jarc slovenski veleposlanik v Tel Avivu.
Nekdanja ministrica Marija Lukačič je po poklicu geologinja. Jože Osterc je profesor živinoreje. Franc But je po poklicu inženir agronomije in magister ekonomije. Jože Protner je po poklicu magister agronomskih znanosti. Ciril Smrkolj je po izobrazbi strojni tehnik, sicer pa kmetovalec. Iztok Jarc je po osnovni izobrazbi politolog. Milan Pogačnik je profesor veterine. Ožje kmetijska specialnost profesorja Osterca je govedoreja. Ciril Smrkolj ima farmo drobnice. Jože Protner je po ožji strokovni specialnosti vinar. Profesor Pogačnik je pomemben del akademske kariere namenil drobnici.
Dejan Židan, kandidat za novega kmetijskega ministra, se je v času, ko je bil terenski veterinar, največ ukvarjal s prašiči. Pohvali se lahko s kar spodobno strokovno bibliografijo. Po razpoložljivih podatkih Židan ni opravljal nobene strankarske funkcije in ni nikdar kandiral na volitvah. Kar pa ne pomeni, da je človek brez ozadja. Drugi naziv skupine Panvita je Kmetijsko gospodarstvo Rakičan. Gre za ime, ki se je uveljavilo še globoko v socializmu, ko je bilo Kmetijsko gospodarstvo Rakičan tipičen socialistični agroživilski kombinat. Skupina Panvita ni socialistični agrokombinat, pač pa kapitalistično organizirana gospodarska skupina, ki se ukvarja s kmetijstvom. Najmočnejši lastnik skupine Panvita je prek zapletene lastniške verige Stanko Polanič; v Panviti je tudi član nadzornega sveta. Sicer je Polanič kot pomemben solastnik tudi član nadzornega sveta GH holdinga, vedno bolj pomembnega igralca na slovenski gradbeni sceni. Polanič velja za poslovno najuspešnejšega Prekmurca.
Kandidat za kmetijskega ministra prihaja iz okolja, ki kmetijstva ne razume kot socialističnega agrokombinata, pač pa kot gospodarsko dejavnost, zavezano ustvarjanju dobička.
